Za ali proti reformi pokojninskega sistema?
Direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) g. Papež se pri zagovarjanju obstoječega sistema zelo rad sklicuje na vplačane prispevke za pokojninsko zavarovanje, kar pa je vsaj problematično, če ne že sporno.
Sklicevanje na vplačane prispevke je problematično že pri odmeri pokojnine, predvsem zato, ker za potrebe pokojninskega zavarovanja prispevke vplačujejo tudi državni in privatni delodajalci. Po eni strani prispevki delodajalcev polnijo pokojninsko blagajno, po drugi strani pa se ti isti prispevki samodejno prelivajo v pokojninsko osnovo bodočih upokojencev. Problem pri tem pa je ta, da bodo imeli največ koristi od prispevkov tisti bodoči upokojenci, ki imajo zdaj najvišje plače, najmanj koristi pa bodo imeli tisti, ki imajo zdaj najnižje plače – pristojni minister za pokojninske zadeve pa nič!
Gospod minister, ali ne gre v tem primeru za institucionalne mahinacije? Sicer pa, ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi od prispevkov delodajalcev imeli enako korist vsi prihodnji upokojenci? Končno pa mi moja kmečka pamet pravi, da bi se prispevki delodajalcev in prispevki delojemalcev morali obravnavati ločeno tako pri odmeri pokojnin kot pri usklajevanju pokojnin. In ne nazadnje je problematično tudi sklicevanje na vplačane prispevke v primeru usklajevanja pokojnin. Vsi vplačani prispevki so namreč bili upoštevani, obračunani in poplačani pri odmeri pokojnine, upokojenci pa v pokojninsko blagajno ne prispevamo ničesar več.
Kar pa se tiče uravnilovke, na katero se g. Papež tako rad sklicuje, pa jasno in glasno: če je uravnilovka dopustna pri plačevanju davka na dodano vrednost in plačevanju prispevka za dodano zdravstveno zavarovanje, potem naj bo uravnilovka dopustna tudi pri usklajevanju pokojnin. Torej, spoštovani g. Papež, sklicevanje na vplačane prispevke za pokojninsko zavarovanje bi bilo upravičeno le v primeru, če bi prispevke plačevali samo delojemalci, ne pa tudi delodajalci.
