Zobozdravstvo z odsluženo opremo
Mladi zobozdravnik me sprejme z vljudnim opravičilom: Oprostite, tehnične težave!
Odpri galerijo
Spet je »crknil«, zaslišim nad seboj, in potem čakamo, da se stroj ali kaj ohladi FOTO Shutterstock
Izvrstnemu povzetku težav specialističnega zobozdravstva, ki nam jih je v prispevku z naslovom Javno zdravstvo je ujetnik ZZZS opisal maksilofacialni kirurg v UK dr. Aleš Vesnaver (Delo, 11. aprila, stran 7), dodajam svoje opažanje težav na primarni zobozdravstveni oskrbi, ki morda pojasnjuje, zakaj iz javnih ambulant toliko nepotrebnih napotitev na višje instance.
Na deževen dan sem, naročena, obiskala svojo zobno ambulanto na Kotnikovi v Ljubljani, kamor sem pritekla z nekajminutno zamudo, ker LPP-jevega avtobusa ni bilo ob objavljeni uri. Sestri, ki je prevzela mojo izkaznico, sem se opravičila za kratko zamudo in voljno sedla v čakalnico s knjigo v roki, pripravljena na vsaj petnajstminutno čakanje, ki se je potem zavleklo v dobre pol ure. Iz ambulante pa nobenega zvoka, nič brnenja, govorjenja ipd. Naposled le zaslišim značilni zvok zobnih ambulant, iz ordinacije pride pacient, mene pa mladi zobozdravnik sprejme z vljudnim opravičilom zaradi zamude rekoč: Oprostite, tehnične težave!
Usedem se na stol, pripravita me za obravnavo, dobim injekcijo, sestra posveti z lučjo v moja odprta usta, in potem – stop! Spet je »crknil«, zaslišim nad seboj, in potem čakamo, da se stroj ali kaj ohladi, spet poskusimo, nič, in tako še nekajkrat, dokler mu v nekaj poskusih le uspe pokrpati mojo dvojko zgoraj. Ko čakamo, da se nas bog stroj usmili (kaj točno ne dela, nisem spraševala, ker nisem mehanik), se pogovarjamo o starosti in odsluženosti zobozdravstvenih aparatur, s katerimi morajo vsak dan delati, in ko rečem, naj vendar javijo direktorju, da s tem povzročajo dolge vrste v ambulantah, se utrujeno nasmehneta, češ, kaj mislite, da tega ne ve? Tako je tudi opravek z mojim zobom medtem povzročil nejevoljo vsaj dveh pacientov, ki sta čakala pred ambulanto, zamuda pa je bila najbrž že uro bolj debela.
Toliko, da se ve, da mladi, delovni in sposobni zobozdravniki ne ustvarjajo vrst po svoji izbiri in morda niti preprostega, kaj šele bolj kompliciranega izdrtja zoba ne morejo opraviti, ker zato pač nimajo ustreznih delovnih sredstev!
Na deževen dan sem, naročena, obiskala svojo zobno ambulanto na Kotnikovi v Ljubljani, kamor sem pritekla z nekajminutno zamudo, ker LPP-jevega avtobusa ni bilo ob objavljeni uri. Sestri, ki je prevzela mojo izkaznico, sem se opravičila za kratko zamudo in voljno sedla v čakalnico s knjigo v roki, pripravljena na vsaj petnajstminutno čakanje, ki se je potem zavleklo v dobre pol ure. Iz ambulante pa nobenega zvoka, nič brnenja, govorjenja ipd. Naposled le zaslišim značilni zvok zobnih ambulant, iz ordinacije pride pacient, mene pa mladi zobozdravnik sprejme z vljudnim opravičilom zaradi zamude rekoč: Oprostite, tehnične težave!
Pogovarjamo se o starosti in odsluženosti zobozdravstvenih aparatur. Fotodokumentacija Dela
Usedem se na stol, pripravita me za obravnavo, dobim injekcijo, sestra posveti z lučjo v moja odprta usta, in potem – stop! Spet je »crknil«, zaslišim nad seboj, in potem čakamo, da se stroj ali kaj ohladi, spet poskusimo, nič, in tako še nekajkrat, dokler mu v nekaj poskusih le uspe pokrpati mojo dvojko zgoraj. Ko čakamo, da se nas bog stroj usmili (kaj točno ne dela, nisem spraševala, ker nisem mehanik), se pogovarjamo o starosti in odsluženosti zobozdravstvenih aparatur, s katerimi morajo vsak dan delati, in ko rečem, naj vendar javijo direktorju, da s tem povzročajo dolge vrste v ambulantah, se utrujeno nasmehneta, češ, kaj mislite, da tega ne ve? Tako je tudi opravek z mojim zobom medtem povzročil nejevoljo vsaj dveh pacientov, ki sta čakala pred ambulanto, zamuda pa je bila najbrž že uro bolj debela.
Toliko, da se ve, da mladi, delovni in sposobni zobozdravniki ne ustvarjajo vrst po svoji izbiri in morda niti preprostega, kaj šele bolj kompliciranega izdrtja zoba ne morejo opraviti, ker zato pač nimajo ustreznih delovnih sredstev!
