Na Kitajskem je bila skromnost včasih vrlina, danes je greh.

Galerija
Razkošje, o katerem lahko nekateri le sanjajo, je za nesramno bogate mlade Kitajce nekaj samoumevnega. FOTO: Reuters
Kaj hitro po tem, ko je Mao Zedong 1. oktobra 1949 pri Vratih nebeškega miru razglasil ustanovitev Ljudske republike Kitajske, so bogastvo razglasili za greh. Dobri komunisti – in od vseh Kitajcev se je pričakovalo, da to dejansko so – so morali svoje hiše, zlato in celo zbirke umetnin in starega porcelana podariti muzejem. Počasi, a dosledno so s sebe slačili prefinjena in draga oblačila ter si nadeli platnene plaščke zelene ali temno modre barve. Skromnost je bila najbolj vzvišena vrlina. A se je kmalu spremenila v pravo in kruto revščino.
Ko bo Ljudska republika 1. oktobra proslavila svoj 70. rojstni dan, bo skromnost pogledovala iz zgodovinskih knjig in morda partijskih statutov, zagotovo pa je ne bo na tribunah pred Vrati nebeškega miru. Na Kitajskem ni nič več dobro biti komunist ...
Komentarji