Do zadnje kaplje
Če se je kdo morda ustrašil, da naslov petega filma dejansko pomeni zaključek Rambovih dogodivščin, naj se pomiri.
Odpri galerijo
Sodeč po napovednikih je tudi peti Rambo zelo nasilen, seveda zabeljen z enovrstičnicami redkobesednega Johna (tipa »Vi ste začeli, jaz bom končal« ali »Raztrgal vas bom«, kar, kot vemo, misli čisto dobesedno). FOTO: Lionsgate
Vsi, ki so v dolgih letih po tretjem delu filma Rambo mislili, da naslovni junak, veteran vietnamske vojne John Rambo, zapit ob kakšnem šanku teži s svojimi minulimi dogodivščinami ali pa je preprosto umrl od starosti, so leta 2008 videli, kako bridko so se motili. Od prejšnjega filma je minilo 20 let, a je bil Rambo še vedno v formi. Nekje v jugovzhodni Aziji, najbrž na Tajskem, kjer je bival že na začetku prejšnjega filma, je z rokami lovil kobre. Čeprav si je naložil več kot šest križev, ni bilo videti, da bi imel kakšne s starostjo ali hudimi življenjskimi preizkušnjami povezane težave.
Film Rambo iz leta 2008 ni pomenil samo vrnitve Johna Ramba, ampak je skupaj s filmom Rocky Balboa – v kina je prišel dve leti prej – pomenil tudi vrnitev igralca, ki je upodobil naslovna junaka. Sylvester Stallone je bil ob Arnoldu Schwarzeneggerju največji akcijski junak poznih 70. in 80. let prejšnjega stoletja – njegovi največji hiti so bili štirje Rockyji in trije filmi o Rambu –, vendar je potem njegova zvezda, z izjemo nekaj uspešnic v prvi polovici 90. let, dolgo zahajala. Med filmoma Cop Land (Policaji) in Rocky Balboa Stallone skoraj deset let ni igral glavne vloge v nobenem filmskem hitu, je pa pilotiral kar nekaj hudih flopov, v katerih so studii izgubljali desetine milijonov.
Šesti Rocky in četrti Rambo sta poživila njegovo kariero. V naslednjih desetih letih je posnel pet velikih uspešnic, tri Plačance (The Expendables 1, 2 in 3 v letih 2010, 2012 in 2014) ter Creed: Rojstvo legende (Creed, 2015) in Creed II lani; zadnja dva sta v bistvu nadaljevanje sage o Rockyju, ki pa v njiju ne boksa več, ampak trenira sina nekdanjega nasprotnika in potem prijatelja Apolla Creeda.
Prvega in drugega Ramba nisem gledal v kinu. Ameriški filmi so v Jugo prihajali s precejšnjo zamudo, najbrž zato, ker je pozorno oko cenzure matere partije ocenjevalo, ali ne bodo preveč pokvarili mladine, vendar sem bil v prvi polovici 80. let vseeno še prezelen za ogled. Ogledal sem si ju pozneje, najbrž na kakšni obupni piratski VHS-kopiji. Zato je bil tretji Rambo, ki je v kina prišel leta 1988, pravi dogodek.
Brutalen akcioner, v katerem je Rambo množično pobijal Ruse – pardon, Sovjete – v Afganistanu, zdaj pogosto uporabljajo kot (filmski) primer ameriške dvoličnosti. Češ da je v njem Rambo sodeloval s talibi, ki so potem postali ameriški sovragi številka 1. Primer ni posebno dober, saj o talibih leta 1988 ni bilo niti duha ne sluha, saj je njihov zdaj pokojni vodja mula Mohamed Omar gibanje ustanovil nekaj let pozneje. Pa tudi v filmu je bilo jasno, da je Rambo sodeloval z mudžahidi na severu Afganistana, ki so se potem dejansko borili proti talibom.
Seveda sem si pred dobrim desetletjem ogledal tudi četrtega Ramba. Bil je še brutalnejši od predhodnikov, posebno pokol ob koncu, ko Rambo s težko strojnico pokonča praktično celotno vojsko sovragov – v četrtem delu so bili to burmanski vojaki – in z mačeto, ki jo je izdelal sam, razpara njihovega poveljnika. Pa tudi prizor, ko z golimi rokami iztrga grlo enemu od vojakov, ni od muh.
Ta teden, pri nas prihodnji teden, 37 let po prvem in enajst let po četrtem delu, prihaja v kino peti Rambo. Tokrat ima naslov Rambo: Last Blood, v slovenskem prevodu Rambo: Do zadnje kaplje krvi. Slovenski prevod je malo neroden, saj je angleški naslov prvega filma First Blood (prva kri) in je drugi del naslova naslov aktualnega Last Blood (zadnja kri) torej aluzija na to, da bi se saga utegnila končati. Film so sicer posneli v Bolgariji, dogajanje pa je postavljeno v Mehiko in na Rambovo družinsko farmo v Arizoni, kamor se je ob koncu prejšnjega filma preselil po letih življenja v Aziji. Nasprotniki so tokrat mehiški gangsterji, ki so storili usodno napako. Stopili so na žulj napačnemu človeku, strokovnjaku za vsakovrstno orožje, od golih rok in nabrušenih vil naprej.
Sodeč po napovednikih je tudi peti Rambo zelo nasilen, seveda zabeljen z enovrstičnicami redkobesednega Johna (tipa »Vi ste začeli, jaz bom končal« ali »Raztrgal vas bom«, kar, kot vemo, misli čisto dobesedno). Če se je kdo morda ustrašil, da naslov filma res pomeni zaključek Rambovih dogodivščin – Stallone je ne nazadnje star 73 let –, pa naj se pomiri. Drugi film o Rambu, nadaljevanje filma First Blood, je imel namreč originalni naslov Rambo: First Blood Part II (prva kri, 2. del)...
Film Rambo iz leta 2008 ni pomenil samo vrnitve Johna Ramba, ampak je skupaj s filmom Rocky Balboa – v kina je prišel dve leti prej – pomenil tudi vrnitev igralca, ki je upodobil naslovna junaka. Sylvester Stallone je bil ob Arnoldu Schwarzeneggerju največji akcijski junak poznih 70. in 80. let prejšnjega stoletja – njegovi največji hiti so bili štirje Rockyji in trije filmi o Rambu –, vendar je potem njegova zvezda, z izjemo nekaj uspešnic v prvi polovici 90. let, dolgo zahajala. Med filmoma Cop Land (Policaji) in Rocky Balboa Stallone skoraj deset let ni igral glavne vloge v nobenem filmskem hitu, je pa pilotiral kar nekaj hudih flopov, v katerih so studii izgubljali desetine milijonov.
Šesti Rocky in četrti Rambo sta poživila njegovo kariero. V naslednjih desetih letih je posnel pet velikih uspešnic, tri Plačance (The Expendables 1, 2 in 3 v letih 2010, 2012 in 2014) ter Creed: Rojstvo legende (Creed, 2015) in Creed II lani; zadnja dva sta v bistvu nadaljevanje sage o Rockyju, ki pa v njiju ne boksa več, ampak trenira sina nekdanjega nasprotnika in potem prijatelja Apolla Creeda.
Prvega in drugega Ramba nisem gledal v kinu. Ameriški filmi so v Jugo prihajali s precejšnjo zamudo, najbrž zato, ker je pozorno oko cenzure matere partije ocenjevalo, ali ne bodo preveč pokvarili mladine, vendar sem bil v prvi polovici 80. let vseeno še prezelen za ogled. Ogledal sem si ju pozneje, najbrž na kakšni obupni piratski VHS-kopiji. Zato je bil tretji Rambo, ki je v kina prišel leta 1988, pravi dogodek.
Brutalen akcioner, v katerem je Rambo množično pobijal Ruse – pardon, Sovjete – v Afganistanu, zdaj pogosto uporabljajo kot (filmski) primer ameriške dvoličnosti. Češ da je v njem Rambo sodeloval s talibi, ki so potem postali ameriški sovragi številka 1. Primer ni posebno dober, saj o talibih leta 1988 ni bilo niti duha ne sluha, saj je njihov zdaj pokojni vodja mula Mohamed Omar gibanje ustanovil nekaj let pozneje. Pa tudi v filmu je bilo jasno, da je Rambo sodeloval z mudžahidi na severu Afganistana, ki so se potem dejansko borili proti talibom.
Seveda sem si pred dobrim desetletjem ogledal tudi četrtega Ramba. Bil je še brutalnejši od predhodnikov, posebno pokol ob koncu, ko Rambo s težko strojnico pokonča praktično celotno vojsko sovragov – v četrtem delu so bili to burmanski vojaki – in z mačeto, ki jo je izdelal sam, razpara njihovega poveljnika. Pa tudi prizor, ko z golimi rokami iztrga grlo enemu od vojakov, ni od muh.
Ta teden, pri nas pa prihodnji teden, 37 let po prvem in enajst let po četrtem delu, prihaja v kino peti Rambo.
Ta teden, pri nas prihodnji teden, 37 let po prvem in enajst let po četrtem delu, prihaja v kino peti Rambo. Tokrat ima naslov Rambo: Last Blood, v slovenskem prevodu Rambo: Do zadnje kaplje krvi. Slovenski prevod je malo neroden, saj je angleški naslov prvega filma First Blood (prva kri) in je drugi del naslova naslov aktualnega Last Blood (zadnja kri) torej aluzija na to, da bi se saga utegnila končati. Film so sicer posneli v Bolgariji, dogajanje pa je postavljeno v Mehiko in na Rambovo družinsko farmo v Arizoni, kamor se je ob koncu prejšnjega filma preselil po letih življenja v Aziji. Nasprotniki so tokrat mehiški gangsterji, ki so storili usodno napako. Stopili so na žulj napačnemu človeku, strokovnjaku za vsakovrstno orožje, od golih rok in nabrušenih vil naprej.
Sodeč po napovednikih je tudi peti Rambo zelo nasilen, seveda zabeljen z enovrstičnicami redkobesednega Johna (tipa »Vi ste začeli, jaz bom končal« ali »Raztrgal vas bom«, kar, kot vemo, misli čisto dobesedno). Če se je kdo morda ustrašil, da naslov filma res pomeni zaključek Rambovih dogodivščin – Stallone je ne nazadnje star 73 let –, pa naj se pomiri. Drugi film o Rambu, nadaljevanje filma First Blood, je imel namreč originalni naslov Rambo: First Blood Part II (prva kri, 2. del)...
