Postanimo mojstri recikliranja

22. aprila smo počastili svetovni dan Zemlje. Vedno bolj se zavedamo, da mora biti skrb za edini dom, ki ga imamo, naša glavna skupna naloga.
Fotografija: Ljubezen do narave privzgojimo že najmlajšim. Le tako imamo upanje na (boljšo) prihodnost. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Ljubezen do narave privzgojimo že najmlajšim. Le tako imamo upanje na (boljšo) prihodnost. FOTO: Shutterstock

Star mobilnik ni za staro šaro


Recikliranje mobilnih telefonov ni le mogoče, ampak nujno. Samo lani so po svetu prodali kar 1,38 milijarde pametnih telefonov, kar pomeni, da so jih uporabniki približno toliko zavrgli. Mobilni telefoni vsebujejo kar nekaj nevarnih sestavin, med njimi arzen, cink in svinec.

Vsebujejo tudi plastiko in kovine, med njimi zelo cenjeno srebro. Kar 80 odstotkov mobilnega telefona je mogoče reciklirati, veliko njegovih delov (pomnilniške čipe, baterijske konektorje, tiskana vezja, LCD-zaslone, leče, mikrofone) pa lahko ponovno uporabijo. Najlažje je, če stari mobilnik prinesemo s seboj v trgovino, ko kupujemo novega, lahko pa ga oddamo v zbirnem centru. Če še deluje, ga seveda lahko podarimo znancu, ki ga potrebuje, na spletu ali eni od humanitarnih organizacij.
 

Lepši pogled na svet


Se vam dioptrija pogosto spreminja, doma pa se vam valjajo kupi starih očal, s katerimi nimate več kaj početi, ali sončnih očal, ki niso po zadnjih modnih trendih? Vaša stara očala lahko nekomu izboljšajo pogled na svet. V gospodarsko manj razvitih državah so namreč luksuz, ki si ga marsikdo ne more privoščiti.

Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Ljubljana Trnovski zvon organizira že deveto akcijo zbiranja rabljenih očal za slabovidne v manj razvitih državah. Do 15. maja lahko navadna ali sončna očala z dioptrijo, ki jih ne potrebujete več, prinesete v posebne škatle, ki so jih namestili v vseh 89 trgovinah.

Zbrana očala bodo člani Lions kluba Ljubljana Trnovski zvon pregledali, očistili, razvrstili in poslali v francoski zbirni center Medico France. Tam bodo še dodatno preverili, ali so primerna za nadaljnjo uporabo, jih ustrezno označili z optičnimi parametri in odposlali v države tretjega sveta, kjer bodo olajšala življenje slabovidnim otrokom in odraslim, ki si okulistične oskrbe in očal ne morejo privoščiti. V lanski akciji so zbrali kar 8100 rabljenih korekcijskih očal. Pokažimo tudi letos, da zmoremo.
 

Za naše šolarje


Tudi odslužen računalnik spada med odpadno električno in elektronsko opremo, preden ga odložimo v lokalnem zbirnem centru ali zbiralnici za recikliranje, pa poskrbimo za kopije in izbris vseh dokumentov in programov na trdem disku. Še bolje je, da ga prepustimo strokovnjakom, kot so recimo prostovoljci v društvu Duh časa, ki so se lotili vseslovenske akcije Nihče brez, s katero šolarjem pomagajo z računalniki.

Pri nas je namreč še vedno več kot 700 otrok, ki nimajo ustrezne opreme za zdaj tako aktual­no učenje na daljavo. Organizacije in posamezniki, ki bi radi darovali opremo, se lahko vpišejo v evidenco na strani vsak.si/racunalniki.

V poštev pridejo namizni računalniki, prenosniki, VGA-kabli, tablice, miške, tipkovnice, zasloni, rami DDR3 in trdi diski SATA (posebej no tisti iz prenosnikov). »Deset let star računalnik je še dovolj zmog­ljiv za učenje in delo pri pouku,« pravijo v društvu.
 

Na zdravje!


Če verjamete ali ne, tudi plutovinaste zamaške vinskih steklenic lahko znova uporabijo, na primer za izdelavo tal, izolacijo, avtomobilske dele in športno opremo. V tujini jih zbirajo organizacije, kot sta ReCORK in Sole, uporabijo pa jih za izdelavo podplatov na čevljih.

Plutovinasti zamaški so tudi odličen material za ustvarjanje. Iz njih lahko denimo izdelamo posrečene adventne venčke, podstavke za vroče lonce, obeske za ključe, stojala za vizitke, najmlajši pa bodo najbolj veseli, če jih spremenimo v štampiljke za ustvarjanje.
 

Za zdravo telo – in planet


Če ste zagovornik zdravega živ­ljenjskega sloga, ste v življenju verjetno zamenjali že kar nekaj športnih obuval. Odslužene superge pri nas žal še vedno romajo v mešane odpadke, ker se nobeno slovensko podjetje ne ukvarja z njihovo predelavo. To je velika škoda, so namreč odlična surovina za recikliranje.

Že od leta 1990 jih zbira podjetje Nike in do danes so reciklirali več kot 24 milijonov obuval. Predelajo jih za izdelavo nove obutve in talnih površin. Britansko podjetje Playtop v sodelovanju s športnim gigantom iz recikliranih superg in avtomobilskih gum izdeluje varne podlage za otroška igrišča, ki preprečujejo poškodbe pri padcih.

Podlaga iz recikliranih športnih copat se uporablja tudi za pešpoti na igriščih za golf, za podlago okoli nogomet­nih stadionov, v športnih dvoranah, na zunanjih košarkarskih in rokometnih igriščih. Nam najbližji Nikejev zbirni center je na Dunaju. Najbolje ohranjeno obutev pošljejo mladini v državah v razvoju, drugo pa predelajo.

Preberite še:

Komentarji: