Rogla, Pogi in kolesarski virus

Težko je oceniti, kateri val kolesarske pandemije po vrsti nas je zajel, vendar je brez dvoma eden najmočnejših doslej.
Fotografija: Tadej Pogačar in Primož Roglič. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Odpri galerijo
Tadej Pogačar in Primož Roglič. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

V Planici, kjer se je leta 2007 s padcem z neba začel pisati začetek konca skakalne poti Primoža Rogliča in je vzniknila ena najbolj navdihujočih in nenavadnih zgodb o uspehu v kolesarski zgodovini, ta konec tedna vlečejo črto pod zimsko tekmovalno sezono. Orli in bele strmine se poslavljajo, zato pa bodo vse bolj v ospredje prihajale sive poti. Še zdaleč ne le tiste, ki vodijo na Gorenjsko, temveč na svetovni kolesarski vrh, za katerega še naprej srdito bitko bijeta najboljša slovenska kolesarska sinova.

Sinonim za meteorski preboj med najboljše že dve leti ni več samo »Rogla«, temveč tudi »Pogi«, Tadej Pogačar, ki nikoli ni skakal na smučeh. Je pa pri devetih letih sedel na specialko kot nadobudni rogovec in se dan pred 22. rojstnim dnevom že veselil zmage na največji dirki na svetu, Tour de France. Slovenija je dočakala svojega prvega zmagovalca, kolesarski svet pa najmlajšega šampiona velike pentlje po letu 1904.

Namesto da bi bilo zaradi tega slovensko veselje dvojno, je bilo malodane prepolovljeno, ker je mladi Komendčan ob rumenem pohodu na Pariz tik pred zdajci slekel Kisovčana, ki je v zadnjih petih letih, odkar niza uspehe na najvišji ravni, postal nesporni ljubljenec slovenskih navijaških src. Šampiona, ki sta ne le vrhunska tekmovalca, temveč tudi vrhunski osebnosti, sta razplet zgodovinske vožnje na čas na La Planche des Belles Filles sprejela in pri sebi predelala športno. Ved­no je nekdo zmagovalec in nekdo poraženec, vedno je za naslednjim ovinkom nov izziv, nova dirka. Oba sta se pomaknila naprej, Roglič ni predolgo premleval zle usode, ker je ostal brez največje zmage v karieri, ko jo je imel že na dosegu rok, Pogačar se ni prepustil sladkostim kralja sveta, ki na stranpota zapeljejo številne (pre)mlade šampione.

Njuni navijači in okolica so brez dvoma za dlje časa obtičali na vrhu alzacijskega vzpona, na katerem se je 19. septembra 2020 pisala svetovna in slovenska kolesarska zgodovina. Če tega še niso storili, je zdaj skrajni čas, da si privoščijo sproščujoč spust, po katerem bodo lažje spremljali, kar sledi v prihodnjih tednih in mesecih. Na velikonočni ponedeljek bomo dobili kolesarsko darilo. Na enotedenski dirki po Baskiji bosta Roglič in Pogačar, ki sta bila na dosedanjih nastopih premočna za druge tekmece (Rogliču so zmagoslavje na dirki Pariz–Nica sicer preprečili padci) in sta v slovensko sezonsko malho prispevala že sedem zmag, prvič letos skupaj stala na štartu. Zmagal bo lahko le eden od njiju in tako bo tudi na belgijskih klasikah, generalkah za Tour in naposled na veliki predstavi leta po francoskih cestah. Če bomo imeli srečo, bodo »posneli« še veliko sezon te nanizanke brez primere v slovenski športni zgodovini. Morda še obstaja upanje, da bomo v njej uživali brez že prislovičnega slovenskega zmerjanja in osebnih zamer, predvsem pa brez nepotrebnega zastrupljanja odnosov med šampionoma, ki se, če jima bo to prišlo do živega, lahko konča samo na en način. Kjer se prepirata dva …

Sicer pa obet izjemnih Rogličevih in Pogačarjevih predstav ni edino darilo za kolesarske navdušence te dni. Tu sta tudi pomlad in premik ure na poletni čas, ki bosta na ceste, kolesarske steze in enoslednice privabila vse, kar pri nas poganja pedale, ter razkrila eksponentno rast pri pandemiji kolesarskega »virusa«. Težko je oceniti, kateri val po vrsti nas je zajel (nekaj jih je bilo tudi že dolgo pred Pogačarjevimi in Rogličevimi uspehi ter koronavirusom), vendar je eden najmočnejših doslej. Iz prve roke lahko trdim, da so bile vrste pred nekaterimi ljubljanskimi kolesarskimi trgovinami te dni podobne tistim pred lokalnim Lidlom. Kolesarske dobrote so malodane razprodane za mesece vnaprej, čeprav njihove cene letijo v nebo. Kolo, kakršno je bilo še pred­lani mogoče kupiti za poldrugega tisočaka, se zdaj bliža trem in pol …

Veliko prometa v trgovinah običajno pomeni tudi veliko še neukih kolesarjev na cesti. Tu je razumevanje kolesarskih zakonitosti in obvladovanje varne vožnje še bolj ključno kot športno dojemanje Rogličevih in Pogačarjevih dvobojev. Na asfaltu je lahko od tega odvisno vaše življenje.

Komentarji: