Žur treznih glav

V torek zvečer, še v sredo se je prevesilo, je bilo vrh ljubljanskega Nebotičnika sila živahno. Glasba, veselje, mladi. Nič posebnega, bi rekli na prvi požirek, tudi v prizemnih prestolničnih lokalih se je, kot vsak poletni večer, marsikaj dogajalo.

Izjemnost zabave tam, kjer je mala terasa, spodaj Ljubljana, je bila, da so bili vsi – trezni. Ste že slišali za to besedo, veste, kaj pomeni? V kontekstu zabave, mladih seveda.

Po zgledu tujine so pri nas prvič organizirali trezno zabavo, neslovensko Sober Sensation Party. Zgodilo se je pod plaščem mednarodne poletne šole na temo alkohol in mladi v soorganizaciji Inštituta Utrip, mednarodne organizacije IOGT International in Kanadskega centra za droge in zasvojenosti CCSA.

Poslanstvo zavoda Utrip je zagotavljanje in izvajanje kakovostnega razvoja programov in projektov ter raziskovalna dejavnost na področju tveganega obnašanja mladih in drugih rizičnih skupin prebivalstva.

Njegov direktor je 48-letni Matej Košir, ki pravi, da utrip ni kratica, se pa v slovenski besedi skriva marsikaj, tudi angleški trip, ki je lahko pot, tudi pot s pomočjo halucinogenov, torej, halucinacija.

Za preventivo vemo, za preventivno znanost, ki je glavna dejavnost Utripa? »Gre za skupek znanosti, sociologija, psihologija, socialno delo, del medicine, javno zdravje, preventivna znanost iz vseh vzame vse, kar je v zvezi s preventivo,« pove Košir. Bistvo preventive zajema tako dejavnike tveganja kot zaščitne dejavnike, torej ne le negativno. Te dejavnike pa si delijo različna rizična vedenja.



Rizično – tobak, alkohol, droge, samopoškodbe, nekemične zasvojenosti, internet, nasilje, tvegana spolnost. Na kar niso imuni ne šola, ne družina, mediji, nočno življenje ... »Mi vstopamo zgodaj,« pravi Košir, delujejo od vrtca do odrasle dobe. Pomislimo, tudi med upokojenci je lahko alkoholizem hud problem. Kajpada, na jesen življenja najbolj posledica osamljenosti.

Pobudnik treznih zabav in glavni dejavnik je nemški DJ Gideon Bellin. Muziko je vrtel na nepreštevno zabav, kjer se je seveda tudi pilo, in opazil je, da je alkohol moteč, da je motnja na zabavi. In si zamislil žuranje treznih glav.

Norme, industrija

Zabava, alkohol, za kaj gre? »Bistvene so norme, naše dojemanje, da alkohol, recimo na zabavi, potrebujemo, te občutke pa ustvarja industrija alkoholnih pijač, že več desetletij.« Med mladimi je dolgo veljalo, da nisi in, nisi zraven, če ne živiš razdiralnega življenjskega sloga.

Vendar, začudujoče ali ne, v svetu opažajo smernice, da se vedno več mladih zavestno odloča za življenje brez alkohola, pri nas nimamo natančnih raziskav, vzorci pitja alkohola med Slovenci pa kažejo katastrofalno podobo.

In odvračanju mladih od alkoholne zadetosti se prilagaja tudi industrija, ki ponuja vse bolj živopisno paleto atraktivnih pijač, brez vsebnosti alkohola. Za preživetje gre, če smo malo cinični, enih in drugih.

Utrip je z nemškim didžejem prišel v stik prek IOGT, mednarodne organizacije mladih, ki si prizadeva za življenje brez alkohola in drugih drog, rezultat je mednarodna poletna šola, ki so se je udeležili mladi iz 14 držav, Evrope, Azije, Severne Amerike, Afrike.

V Ljubljani so imeli teden delavnic, »na katerih dobijo osnovno znanje o alkoholu, preventivi, strategijah in taktikah alkoholne industrije, domov pa gredo z izdelanimi projekti, ki jih bodo izvajali v svojih študentskih okoljih«.



Če se vrnemo na Nebotičnik. Pripravljavci trezne zabave so imeli dolgo pot do njega, »dolgo smo iskali lokacijo za Sober Sensation Party, večina lokalov temelji na imidžu alkoholne ponudbe«, ki je tudi najbolj dobičkonosna, in očitno niso hoteli tvegati, da bi ves večer stregli le nealkoholne pijače.

»Nebotičnik pa je bil takoj za.« V svetu so po treznem razmisleku prišli do spoznanja, da so brezalkoholne ponudbe morebitna prihajajoča tržna niša.

Načeloma velja, da imajo starejši, ki uživajo alkohol, možnost, če se še tako nenavadno sliši, nekako nadzirati svoje početje. Pri mladih pa je alkohol toliko večji problem zaradi prefrontalnega korteksa (predčelne skorje), predela možganov, ki doseže zrelost šele v zgod­nji odrasli dobi, to pa je območje, kjer poteka presojanje rizikov, tveganj. Zato so mladi, no, do 25. leta, toliko bolj nagnjeni k tveganemu početju.

Zakaj pravzaprav alkohol domnevno poglobi občutja? »Veliko je placebo učinka, težava je naša percepcija, ki je umetno ustvarjena.« Strenirani smo, da mislimo, da potrebujemo alkohol. »Ko pridemo skupaj, na družinsko zabavo, je ena miza obložena z alkoholnimi pijačami, za odrasle, druga se šibi pod otroškimi pijačami.

Med katerimi je denimo otroški šampanjec. In otroci vedo, da bodo nekoč uživali pijače s sosednje mize, so programirani.

Že zarana izvedo, da se proslavlja z alkoholom,« pove Maik Dünnbier, udeleženec poletne šole iz nemškega Cottbusa, zdaj živi na Švedskem. Doda: »Če misliš, da potrebuješ alkohol, ga potrebuješ, če misliš, da ti bo pivo pomagalo do boljšega razpoloženja, ti bo v resnici pomagalo.«

K nogometu sodi pivo, k romantični večerji vino, to so obrazci, ki prepričanje pripeljejo do materializacije.

Zadevo pa lahko obrnemo, če se prepričamo, da nas bo v dobro voljo spravila skodelica čaja, potem ... Poskusite, nič hujšega se vam ne more zgoditi.

Če pustimo ožje kemične reakcije, zlahka rečemo, vse je v glavi – trezni ali omotični.