Klančnik pravnomočno obsojen zaradi Tehnopolisa

Nekdanji direktor je krivdo priznal in za 2,1 milijona evrov vredno oškodovanje zdaj že propadle celjske družbe dobil leto in deset mesecev zapora.
Fotografija: Boris Klančnik bo kazen odsedel na odprtem oddelku Rogoza Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Boris Klančnik bo kazen odsedel na odprtem oddelku Rogoza Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Celje – Nekdanji direktor propadle družbe Tehnopolis Boris Klančnik je pravnomočno obsojen zlorabe položaja ali pravic. Tehnopolis je oškodoval za 2,1 milijona evrov, celjsko okrožno sodišče pa mu je prisodilo eno leto in deset mesecev zapora na odprtem oddelku Rogoza. Klančnik je v izjavi za medije pojasnil, da je krivdo priznal, ker za dolgotrajno sojenje nima denarja in je slabega zdravja. O Tehnopolisu pa piše knjigo.

Tehnopolis je bil regionalni projekt, v katerem naj bi na območju Stare cinkarne zraslo tehnološko mesto. Lastniki družbe Tehnopolis, ki jo je v spornem obdobju vodil Boris Klančnik, so bili Razvojno, inovacijsko in tehnološko središče Savinjske regije (RITS), družba CM Celje, Regionalna razvojna agencija Celje (RRA) in Mestna občina Celje. RITS, CM Celje in RRA so vsi propadli, tehnološkega mesta pa ni.



Problemi iz preteklosti so začeli prihajati na dan, ko se je aprila 2012 z direktorskega stolčka poslovil Klančnik. Po osmih letih je priznal, da je družbo oškodoval za 2,1 milijona evrov. Različnim družbam s Hrvaške je dajal posojila, ki jih družbe niso vrnile. Kot direktor Tehnopolisa je odobril tudi kratkoročna posojila gospodarski družbi Raintur iz Celja in odkupil tudi več njenih terjatev. Edini lastnik Rainturja je bila RRA, katere direktor je bil prav tako Klančnik. Raintur posojil nikoli ni vrnil, Tehnopolis je bil oškodovan za 398.303 evre. Tehnopolis je pod Klančnikom odkupil tudi terjatve družbe RITS, katere direktor je bil spet Klančnik, RITS pa je bil v večinski lasti RRA.

Klančnik je v dveh primerih terjatve Tehnopolisa tudi prodal, a ne za denar, temveč za Provansalski pejsaž Augusta Renoirja in Pokrajino ob vodi Alfreda Sisleyja. Skupaj naj bi bili deli slavnih umetnikov vredni 1,1 milijona evrov, izkazalo pa se je, da sta ponaredka, skupaj vredna 250 evrov.


Ozadje bo v knjigi


Klančnik je v izjavi za javnost zapisal, da je krivdo priznal, ker bi bil postopek dolgotrajen in bi vključeval več kot 25 pomembnih prič iz Slovenije in Hrvaške: »Dokazovanje ozadij in nekrivde (posredno krivde) bi zahtevalo vlaganje novih kazenskih ovadb do lastnikov in nadzornih svetov poslovnega sistema RRA Celje, RITS in Tehnopolisa ter odpiranje novih pravdnih in sodnih postopkov, za kar nimam potrebnih finančnih in drugih resursov, ki so za tak projekt potrebni.«

Lastnice RRA so bile tudi občine, država in družba Valji Group v solastništvu Ivana Štrlekarja, delež v RITS sta imeli tudi celjska občina in Emo Orodjarna poznejšega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika. Klančnik pa kljub temu ni rekel zadnje besede. »Bogato zgodovino graditve, izigravanja in propada enega boljših slovenskih projektov z vsemi ozadji, interesi, intrigami ter vzroki za končni stečaj Tehnopolisa leta 2019 bom predstavil v knjigi,« je zapisal.