Kmetije onesnažene z žveplovim dioksidom, težkimi kovinami in organskimi strupi
Zasavski kmetje terjajo denar zaradi uničenja okolja in škode, ki je nastala v kmetijstvu zaradi izpustov.
Odpri galerijo
Lafarge Cement tožijo Uroš Macerl (zadaj desno), Alojz Čebin (zadaj levo) in Janez Weitz (spredaj). FOTO: Marko Feist
Ljubljana – Uroš Macerl, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, ki je lani prejel Goldmanovo nagrado za okolje (priznanje dobijo najzaslužnejši aktivisti s šestih naseljenih celin, ki se postavijo po robu nebrzdanemu kapitalu in onesnaževanju ter zmagajo), se je z Alojzom Čebinom in Janezom Wetzem podal v še en sodni boj s trboveljskim Lafarge Cementom, HSE – Energetsko družbo Trbovlje in Steklarno Hrastnik.
Tožniki skupaj zahtevajo od njih 288.000 evrov odškodnine zaradi domnevno nastale škode med letoma 2003 in 2007. Gre za vračilo škode, ki je zaradi izpustov nastala na kmetijskih površinah in živini, pa tudi domnevno nastale škode, ki posega v ustavno pravico do življenja v čistem okolju.
Macerl je pojasnil, da so bile kmetije med drugim onesnažene tako z žveplovim dioksidom ter težkimi kovinami kot organskimi strupi. »V primeru moje kmetije so bile presežene mejne, kritične, urne in celoletne vrednosti,« je dejal in dodal, da je vse to vplivalo na poljščine, gozd in sadno drevje. Pa tudi na travo, ki je bila namenjena za krmljenje živine. Zaradi tega so se pri njih soočali z manjšo plodnostjo in več drugimi težavami pri reji.
O tem, da jim je onesnaževanje povzročalo škodo, je ob pregledu dokumentacije potrdil tudi sodni izvedenec za ekonomiko kmetijske proizvodnje Andrej Udovč. Na podlagi podatkov iz leta 2002 je ocenil, da je bila naslednjega leta škoda pri tožnikih 30 odstotkov povprečnega pridelka, ki bi ga na tamkajšnjem širšem območju lahko imeli na podlagi statističnih podatkov. Nato se je do leta 2007 škoda zmanjševala, hkrati pa tudi količina žveplovega dioksida v ozračju. Na koncu je bila škoda ocenjena le še na dva odstotka povprečnega pridelka.
Tožniki, ki jim je stal ob strani odvetnik Luka Gaberščik, so bili do Udovčevega izvedenskega mnenja kritični, saj je, denimo, kot je opozoril Macerl, pri ocenah upošteval le podatke o žveplovem dioksidu, ne pa tudi o drugih onesnažilih, denimo prašnih delcih, težkih kovinah in organskih strupih. Vse to namreč, kot je poudaril tožnik, vpliva tudi na krmo.
»Nisem strokovnjak, da bi lahko to ocenil. Kot agronom lahko podam le splošen odgovor, da bi z določeno stopnjo verjetnosti lahko pričakoval, da bodo tudi druga onesnažila vplivala. Tega, kakšen bo njihov vpliv, nisem sposoben oceniti,« mu je odgovoril Udovč. Macerl je spomnil, da je imel na svoji zemlji vsa ta leta postavljeno profesionalno merilno postajo, ki je izmerila prav vsa onesnažila. Zato je vprašal izvedenca, ali je pri izdelavi mnenja upošteval tudi te meritve. »Nisem. Moja stroka ni fiziologija rastlin, dejansko sem upošteval samo rezultate, ki so neposredno pokazali vpliv na pridelavo na kmetijskih površinah,« je odgovoril.
Izvedenec prav tako ni znal ugotoviti, kako je onesnažena krma vplivala na živali na kmetijah. Je pa ugotovil, da je zaradi izpada pridelka krme in posledično njenega pomanjkanja bilo tudi manj živali. Odvetnik Gaberščik je predlagal sodišču, da v tej zadevi angažira multidisciplinarno institucijo, da bi končno prišli do odgovorov na zastavljena vprašanja. »Poleg tega nobeno sodišče ni zagotovilo ustreznega upoštevanja podatkov o emisijah na zemljišču prvega tožnika, ki so plod dolgoročnega procesa,« je zaključil.
Zasavski kmetje, skupaj jih je bilo 26, so leta 2016 po 21 letih sodnega boja slavili v tožbi proti Lafarge Cementu, Termoelektrarni Trbovlje (Tet), Steklarni Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov. Skupaj jim je bilo dosojenih dva milijona evrov.
»To je prva razsodba pri nas v korist ljudi, oškodovanih zaradi onesnaženja okolja, ki ga povzroča industrija,« je takrat povedala Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor v Celju, ki je v dolgotrajnem sojenju sodelovala tudi kot sodna izvedenka. Po njenem razsodba pomeni tudi več razumevanja sodišč za oškodovance zaradi onesnaževanja drugod po državi.
Kar zadeva aktualno tožbo, vse tri nasprotne strani tožbeni zahtevek, kot nam je zaupal odvetnik Gaberščik, zavračajo. Iz pisarne odvetnice Saše Oražem, ki zastopa Lafarge Cement, so nam sporočili, da zadeve ne morejo komentirati. V Steklarni Hrastnik ocenjujejo, da je zahtevek v celoti neutemeljen. Pooblaščenka HSE – Energetske družbe Trbovlje Breda Razdevšek pa nam je povedala, da so v trboveljski termoelektrarni delali vse po določilih veljavne zakonodaje in sanacijskega načrta, tako da ni podlage za odškodninski zahtevek.
Tožniki skupaj zahtevajo od njih 288.000 evrov odškodnine zaradi domnevno nastale škode med letoma 2003 in 2007. Gre za vračilo škode, ki je zaradi izpustov nastala na kmetijskih površinah in živini, pa tudi domnevno nastale škode, ki posega v ustavno pravico do življenja v čistem okolju.
Vplivi na poljščine, gozd in sadno drevje
Macerl je pojasnil, da so bile kmetije med drugim onesnažene tako z žveplovim dioksidom ter težkimi kovinami kot organskimi strupi. »V primeru moje kmetije so bile presežene mejne, kritične, urne in celoletne vrednosti,« je dejal in dodal, da je vse to vplivalo na poljščine, gozd in sadno drevje. Pa tudi na travo, ki je bila namenjena za krmljenje živine. Zaradi tega so se pri njih soočali z manjšo plodnostjo in več drugimi težavami pri reji.
O tem, da jim je onesnaževanje povzročalo škodo, je ob pregledu dokumentacije potrdil tudi sodni izvedenec za ekonomiko kmetijske proizvodnje Andrej Udovč. Na podlagi podatkov iz leta 2002 je ocenil, da je bila naslednjega leta škoda pri tožnikih 30 odstotkov povprečnega pridelka, ki bi ga na tamkajšnjem širšem območju lahko imeli na podlagi statističnih podatkov. Nato se je do leta 2007 škoda zmanjševala, hkrati pa tudi količina žveplovega dioksida v ozračju. Na koncu je bila škoda ocenjena le še na dva odstotka povprečnega pridelka.
Kritični do izvedenskega mnenja
Tožniki, ki jim je stal ob strani odvetnik Luka Gaberščik, so bili do Udovčevega izvedenskega mnenja kritični, saj je, denimo, kot je opozoril Macerl, pri ocenah upošteval le podatke o žveplovem dioksidu, ne pa tudi o drugih onesnažilih, denimo prašnih delcih, težkih kovinah in organskih strupih. Vse to namreč, kot je poudaril tožnik, vpliva tudi na krmo.
»Nisem strokovnjak, da bi lahko to ocenil. Kot agronom lahko podam le splošen odgovor, da bi z določeno stopnjo verjetnosti lahko pričakoval, da bodo tudi druga onesnažila vplivala. Tega, kakšen bo njihov vpliv, nisem sposoben oceniti,« mu je odgovoril Udovč. Macerl je spomnil, da je imel na svoji zemlji vsa ta leta postavljeno profesionalno merilno postajo, ki je izmerila prav vsa onesnažila. Zato je vprašal izvedenca, ali je pri izdelavi mnenja upošteval tudi te meritve. »Nisem. Moja stroka ni fiziologija rastlin, dejansko sem upošteval samo rezultate, ki so neposredno pokazali vpliv na pridelavo na kmetijskih površinah,« je odgovoril.
Izvedenec prav tako ni znal ugotoviti, kako je onesnažena krma vplivala na živali na kmetijah. Je pa ugotovil, da je zaradi izpada pridelka krme in posledično njenega pomanjkanja bilo tudi manj živali. Odvetnik Gaberščik je predlagal sodišču, da v tej zadevi angažira multidisciplinarno institucijo, da bi končno prišli do odgovorov na zastavljena vprašanja. »Poleg tega nobeno sodišče ni zagotovilo ustreznega upoštevanja podatkov o emisijah na zemljišču prvega tožnika, ki so plod dolgoročnega procesa,« je zaključil.
Zavračajo odgovornost
Zasavski kmetje, skupaj jih je bilo 26, so leta 2016 po 21 letih sodnega boja slavili v tožbi proti Lafarge Cementu, Termoelektrarni Trbovlje (Tet), Steklarni Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov. Skupaj jim je bilo dosojenih dva milijona evrov.
»To je prva razsodba pri nas v korist ljudi, oškodovanih zaradi onesnaženja okolja, ki ga povzroča industrija,« je takrat povedala Cvetka Ribarič Lasnik z Inštituta za okolje in prostor v Celju, ki je v dolgotrajnem sojenju sodelovala tudi kot sodna izvedenka. Po njenem razsodba pomeni tudi več razumevanja sodišč za oškodovance zaradi onesnaževanja drugod po državi.
Kar zadeva aktualno tožbo, vse tri nasprotne strani tožbeni zahtevek, kot nam je zaupal odvetnik Gaberščik, zavračajo. Iz pisarne odvetnice Saše Oražem, ki zastopa Lafarge Cement, so nam sporočili, da zadeve ne morejo komentirati. V Steklarni Hrastnik ocenjujejo, da je zahtevek v celoti neutemeljen. Pooblaščenka HSE – Energetske družbe Trbovlje Breda Razdevšek pa nam je povedala, da so v trboveljski termoelektrarni delali vse po določilih veljavne zakonodaje in sanacijskega načrta, tako da ni podlage za odškodninski zahtevek.
