Konci tedna in lepi dnevi so najnevarnejši
Prometno nesrečo so letos v kar 71 odstotkih povzročili motoristi sami.
Odpri galerijo
Nesreča motorista. FOTO: Blaž Samec/Delo
Tako kot je na splošno letos prometna varnost slabša, je v primerjavi z enakim obdobjem lani na cilj prišlo tudi manj motoristov. Letos jih je v 428 nesrečah življenje izgubilo 25, lani do 13. septembra pa jih je umrlo 14.
Minuli konec tedna se je zlil s statističnimi ugotovitvami agencije za varnost prometa (AVP), da se največ prometnih nesreč motoristov zgodi med petkom in nedeljo. Med 25, ki so umrli letos, se jih je kar 20 smrtno ponesrečilo konec tedna. Na AVP izpostavljajo, da med dejavnike tveganja štejejo tudi pomanjkanje motoristične kondicije zaradi večmesečnega zaprtja javnega življenja lani in letos, na kar motoriste v vseh pozivih tudi opozarjajo.
Po trenutnih podatkih policije se je letos zgodilo 428 prometnih nesreč z udeležbo motorista, 304 oziroma kar 71 odstotkov pa so jih povzročili sami. Lani se jih je v enakem obdobju zgodilo 22 več, 273 oziroma 61 odstotkov motoristov pa je bilo povzročiteljev.
Statistični podatki za obdobje 2011–2019 ne kažejo izboljšav za motoriste na področju prometne varnosti (na splošno je namreč trend ugoden), a je treba poudariti, da se je v zadnjem desetletju število registriranih enoslednih motornih vozil povečalo s 86.826 na 127.272, kar pomeni, da je na cesti vse več motoristov in mopedistov.
Veter v laseh vsaj v vročini oziroma toplejših dneh marsikomu prija, a za ta užitek je bolje, da je motorist prikrajšan. Poškodba glave, ki jo najbolj varuje čelada, je namreč najpogostejši vzrok smrtnih motorističnih nesreč. Z uporabo čelade se zmanjša verjetnost smrti za 40 odstotkov, za resne poškodbe glave pa kar za 70 odstotkov. A naj se skrb za varnost in zaščitno opremo pri čeladi ne konča. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil je prav to večkrat ločnica med življenjem in smrtjo oziroma med tem, s kakšnimi poškodbami se bo nesreča končala za motorista.
Kratke hlače in kratka majica ter natikači naj ne bodo sestavni del motoristične opreme, opozarjajo strokovnjaki. Motorist in morebitni sopotnik naj imata ustrezen kombinezon, ščitnik hrbtenice (tako imenovano želvo), škornje in rokavice. Ker je tovrstna oprema navadno temnejše barve, je za boljšo vidnost v prometu priporočljiv tudi odsevni telovnik.
Tudi visoke temperature lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja. »Motorist mora biti vsak trenutek pozoren na več stvari hkrati, za vožnjo so potrebne tudi različne spretnosti. Vožnja motorja zahteva poleg poznavanja motorja in upoštevanja pravil še zelo dobro psihofizično pripravljenost,« poudarjajo na AVP.
»Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti in upoštevajo omejitev hitrosti. Poskrbijo naj za ustrezno načrtovanje postankov na poti, saj daljše vožnje še zdaleč ni pametno odpeljati brez odmora, v poletni vročini pa naj mislijo tudi na ustrezno hidracijo. Tveganja pri vožnji pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, zato je nujno, da na motor ali moped sedejo trezni,« so tudi že večkrat slišani napotki za varno vožnjo.
Ob nespoštovanju ali neizvajanju zgoraj navedenih nasvetov se tveganje za nastanek prometne nesreče z udeležbo motorista poveča. Tudi zaradi hitrosti, ki so na motorju običajno višje. Motoristi namreč za obvladovanje motorja potrebujejo veliko več psihofizične kondicije in spretnosti kot za vožnjo osebnega vozila.
AVP je letos že pred začetkom motoristične sezone z namenom najširšega ozaveščanja o varnosti motoristov pripravil skupni dogodek s policijo in z Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani. Prav tamkajšnji travmatologi najbolje vedo, kako hude so lahko poškodbe motoristov.
Motoristi si največkrat poškodujejo spodnje okončine (45 odstotkov), sledijo zgornje okončine s 40 odstotki, glava s 35, prsni koš s 30, hrbtenica z 20 in trebuh s 15 odstotki. Pri 40 odstotkih primerov je hrbtenica poškodovana v več delih. Četrtina motoristov s poškodbo hrbtenice ima nevrološke izpade.
Vendar je zmotno mišljenje, da zdravniki najpogosteje obravnavajo tiste s »težkimi« motorji, saj na ljubljanski urgenci obravnavajo več poškodovanih voznikov mopeda in skuterja.
Minuli konec tedna se je zlil s statističnimi ugotovitvami agencije za varnost prometa (AVP), da se največ prometnih nesreč motoristov zgodi med petkom in nedeljo. Med 25, ki so umrli letos, se jih je kar 20 smrtno ponesrečilo konec tedna. Na AVP izpostavljajo, da med dejavnike tveganja štejejo tudi pomanjkanje motoristične kondicije zaradi večmesečnega zaprtja javnega življenja lani in letos, na kar motoriste v vseh pozivih tudi opozarjajo.
Letos je umrlo že 25 motoristov, lani 20.
Poleg upoštevanja pravil je pomembna tudi oprema.
Najpogostejše so poškodbe spodnjih okončin.
Poleg upoštevanja pravil je pomembna tudi oprema.
Najpogostejše so poškodbe spodnjih okončin.
Po trenutnih podatkih policije se je letos zgodilo 428 prometnih nesreč z udeležbo motorista, 304 oziroma kar 71 odstotkov pa so jih povzročili sami. Lani se jih je v enakem obdobju zgodilo 22 več, 273 oziroma 61 odstotkov motoristov pa je bilo povzročiteljev.
Število motoristov narašča
Statistični podatki za obdobje 2011–2019 ne kažejo izboljšav za motoriste na področju prometne varnosti (na splošno je namreč trend ugoden), a je treba poudariti, da se je v zadnjem desetletju število registriranih enoslednih motornih vozil povečalo s 86.826 na 127.272, kar pomeni, da je na cesti vse več motoristov in mopedistov.
Veter v laseh vsaj v vročini oziroma toplejših dneh marsikomu prija, a za ta užitek je bolje, da je motorist prikrajšan. Poškodba glave, ki jo najbolj varuje čelada, je namreč najpogostejši vzrok smrtnih motorističnih nesreč. Z uporabo čelade se zmanjša verjetnost smrti za 40 odstotkov, za resne poškodbe glave pa kar za 70 odstotkov. A naj se skrb za varnost in zaščitno opremo pri čeladi ne konča. Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil je prav to večkrat ločnica med življenjem in smrtjo oziroma med tem, s kakšnimi poškodbami se bo nesreča končala za motorista.
Kratke hlače in kratka majica ter natikači naj ne bodo sestavni del motoristične opreme, opozarjajo strokovnjaki. Motorist in morebitni sopotnik naj imata ustrezen kombinezon, ščitnik hrbtenice (tako imenovano želvo), škornje in rokavice. Ker je tovrstna oprema navadno temnejše barve, je za boljšo vidnost v prometu priporočljiv tudi odsevni telovnik.
Več dejavnikov tveganja
Tudi visoke temperature lahko vplivajo na zbranost in stopnjo utrujenosti pri vožnji motorja. »Motorist mora biti vsak trenutek pozoren na več stvari hkrati, za vožnjo so potrebne tudi različne spretnosti. Vožnja motorja zahteva poleg poznavanja motorja in upoštevanja pravil še zelo dobro psihofizično pripravljenost,« poudarjajo na AVP.
»Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. Hitrost vožnje naj prilagodijo razmeram na cesti in upoštevajo omejitev hitrosti. Poskrbijo naj za ustrezno načrtovanje postankov na poti, saj daljše vožnje še zdaleč ni pametno odpeljati brez odmora, v poletni vročini pa naj mislijo tudi na ustrezno hidracijo. Tveganja pri vožnji pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc so zelo visoka, zato je nujno, da na motor ali moped sedejo trezni,« so tudi že večkrat slišani napotki za varno vožnjo.
Ob nespoštovanju ali neizvajanju zgoraj navedenih nasvetov se tveganje za nastanek prometne nesreče z udeležbo motorista poveča. Tudi zaradi hitrosti, ki so na motorju običajno višje. Motoristi namreč za obvladovanje motorja potrebujejo veliko več psihofizične kondicije in spretnosti kot za vožnjo osebnega vozila.
Mopedi in skuterji
AVP je letos že pred začetkom motoristične sezone z namenom najširšega ozaveščanja o varnosti motoristov pripravil skupni dogodek s policijo in z Univerzitetnim kliničnim centrom v Ljubljani. Prav tamkajšnji travmatologi najbolje vedo, kako hude so lahko poškodbe motoristov.
Motoristi si največkrat poškodujejo spodnje okončine (45 odstotkov), sledijo zgornje okončine s 40 odstotki, glava s 35, prsni koš s 30, hrbtenica z 20 in trebuh s 15 odstotki. Pri 40 odstotkih primerov je hrbtenica poškodovana v več delih. Četrtina motoristov s poškodbo hrbtenice ima nevrološke izpade.
Vendar je zmotno mišljenje, da zdravniki najpogosteje obravnavajo tiste s »težkimi« motorji, saj na ljubljanski urgenci obravnavajo več poškodovanih voznikov mopeda in skuterja.
