Podržaj poudaril: Če nekdo žaga rešetke, ni treba trkati
Na temo zadnjega incidenta v slovenskih zaporih se je generalni direktor Ursiksa Jože Podržaj sestal z direktorji zavodov za prestajanje zaporne kazni in vodji oddelkov za varnost.
Odpri galerijo
Jože Podržaj pravi, da je varnostna situacija v slovenskih zaporih stabilna. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Ni se še dobro polegel prah po pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora konec leta, pa so včeraj iz Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) javnost obvestili o novem incidentu v slovenskih zaporih. V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob je zapornik z jedilnim nožem napadel pravosodnega policista in ga ranil. Njegove poškodbe so k sreči opredelili kot lahke, tako da so ga po tem, ko so ga najprej oskrbeli v ambulanti zavoda in nato odpeljali v bolnišnico, od tam kmalu odpustili.
Na temo zadnjega dogodka se je danes generalni direktor Ursiksa Jože Podržaj sestal z direktorji zavodov za prestajanje zaporne kazni in vodji oddelkov za varnost. Podržaj je po sestanku dal izjavo za medije. Zagotovil je, da je varnostna situacija v slovenskih zaporih stabilna. Povedal pa je, da sta bila dva incidenta v slovenskih zaporih povod, da so se varnostni postopki natančno preverili, a dodal, da za zdaj sistemskih sprememb ne potrebujemo.
Podržaj je poudaril, da »če nekdo žaga rešetke, ni treba trkati«. Torej če pravosodni policist zazna, da se v nekem prostoru nekaj dogaja, ne samo da sme, ampak mora vstopiti v ta prostor. Če oceni, da mora prostor ali osebo bolj temeljito pregledati, lahko pridobi odobritev nadrejenega. »Pravosodni policisti lahko kadarkoli opravijo vse varnostne postopke, o katerih menijo, da so potrebni,« je dodal.
Po Podržajevih besedah bodo v skladu s spremembo pravilnika o pooblastilih in delu pravosodnih policistov, ki so stopile v veljavo decembra, v dveh mesecih pripravili potrebne spremembe temeljih aktov o načrtih varovanja in po potrebi tudi drugih aktov, ki urejajo življenje in delo v zaporih. Čeprav bi bilo treba tudi posodobiti zastarele videonadzorne sisteme, kar naj bi stalo 800.000 evrov, dodatnih 200.000 evrov pa bi potrebovali za vzdrževanje, denarja za to trenutno ni.
Po ponedeljkovem napadu na pravosodnega policista, ki ga je zapornik zabodel z jedilnim nožem, je po Podržajevih besedah varnostna situacija v zaporu na Dobu, pa tudi v drugih zaporih, boljša, saj pristojni bolj pazijo na to, kako se delovne naloge izvajajo, drugi ukrepi pa niso potrebni. »Varnost je dobra, še posebej, ker bodo pravosodni policisti še bolj natančni in pozorni pri svojem delu, kljub temu da se v vseh zavodih srečujemo s kadrovsko problematiko«.
Napadalni zapornik je zdaj v posebnem prostoru. Po Podržajevih besedah ni bil agresiven in z njim niso imeli večjih težav, ga pa bodo še ta teden premestili z Doba.
Sprožilni moment za napad je bil trenutek, ko so ga seznanili, da mu bodo začasno odvzeli računalnik, ker je uporabljal modem za brezžični internet, ki pa v zaprtem delu zavoda Dob ni dovoljen. Na vprašanje, zakaj imajo zaporniki lahko pri sebi jedilni pribor, Podržaj odgovarja, da je lahko sredstvo za napad katerikoli predmet, če je uporabljen za namen, ki temu ni namenjen. Tudi kemični svinčnik.
Prve analize ponedeljkovega dogodka so pokazale, da je bila zadeva povečini sicer izvedena korektno, a da ostane dilema v načinu postopanja, ko je bil pravosodni policist s hrbtom obrnjen proti obsojencu. »S hrbtom se ne obrača proti zaprtemu, to je eno osnovnih načel varnega delovanja,« dodaja Podržaj.
Čeprav so lani v določenem obdobju po vračanju z izhodov avtomatično pregledovali vse zapornike, tega pregledovanja ne opravljajo več, saj so bili deležni pritožb zaradi domnevno pretiranega poseganja v osebno integriteto zaprtih, predvsem v ženskem zaporu na Igu. Varuh človekovih pravic in ministrstvo za pravosodje sta zato odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov. Možnost prepovedanih predmetov v zaporu je na ta način povečana, po drugi strani pa so vsaj delno razbremenili pravosodne policiste.
Razmere za zapahi so prišle pod žaromete po pobegu pripornikov Damjana Mitrovića in Dragana Milosavljevića konec lanskega leta. Interna komisija, ki je ugotavljala okoliščine pobega iz koprskega zapora, je odgovornost za dogodek pripisala slabemu nadzoru zapornikov.
Sistem videonadzora ni imel vklopljene funkcije zaznavanja gibanja, vsak pravosodni policist si je lahko sam nastavljal lokacije kamer, ki jih vidi na zaslonih, kot neustrezno so ocenili dejstvo, da pravosodni policist, ki dela v nadzornem centru, spremlja veliko število kamer 12 ur neprekinjeno, zato je težko zagotoviti, da bi bil ves čas osredotočen na dogajanje. V zavodu niso izvajali ustreznega nadzora rešetk, prav tako so zaprtim dovolili, da so nanje obešali oblačila in brisače, zaradi česar sta pobegla tudi lahko dalj časa neopaženo žagala rešetke.
Poleg tega pravosodni policisti, ki so dela opravljali v nočni izmeni v noči pobega in so bili zadolženi za nadzor pripornikov, niso opravili vseh nalog v skladu z načrtom varovanja zavoda, opravljeni nadzori pa so bili pomanjkljivi in nestrokovni, je ugotovitve komisije predstavila njena predsednica Janja Pahor Mohorič, ki je po tem, ko je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper Dušan Valentinčič prevzel objektivno odgovornost za pobeg in napovedal upokojitev, kot vršilka dolžnosti prevzela začasno vodenje koprskih zaporov.
Za pobeg tako po ugotovitvah interne komisije ni bilo krivo pomanjkanje pravosodnih policistov, kar so v anonimnem pismu nakazovali pravosodni policisti, temveč je bilo ključno neizvajanje nadzora. In medtem ko vodstvo zapora in uprava na eni strani s prstom kažeta na zaposlene, ti in sindikati za dogodek krivijo prve. Čeprav se Podržaj ne čuti odgovornega za pobeg iz koprskega zapora, sindikalisti ne skrivajo, da bi po njihovem mnenju objektivna odgovornost za pobeg dveh nevarnih pripornikov morala iti vse do vrha.
Usoda Podržaja na tem položaju bo sicer odvisna od izsledkov poročila o stanju po vseh zaporih, ki ga je zahtevala pravosodna ministrica Andreja Katič. Ta je po obisku koprskega zapora napovedala, da se bo srečala še s svojima kolegoma s finančnega resorja in ministrstva za javno upravo, s katerima se bo pogovarjala o novih zaposlitvah, saj sindikati že dve desetletji opozarjajo, da je pravosodnih policistov premalo za vse naloge, ki naj bi jih opravljali, in glede na število zapornikov.
Podržaj ob tem pravi, da so po pred kratkim sprejetih standardih in normativih ocenili, da bi potrebovali še 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. Zdaj je v vseh slovenskih zaporih zaposlenih 523 pravosodnih policistov, torej jih je za optimalne razmere skoraj četrtina premalo.
Dogajanje za zaporniškimi zidovi je včeraj znova v središče interesa javnosti postavil napad obsojenca na pravosodnega policista. Menda ga je napadel Samo Tadin, ki na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen, ker je pred dobrimi tremi leti načrtno povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl policist Igor Mauser.
Tadin je 4. julija 2015 poklical na številko 113 in prijavil družinsko nasilje na domu nekdanje partnerice, nato pa policiste čakal v zasedi v bližini ceste v avtomobilu. Ko je po Ižanski cesti pripeljala prva patrulja, je z veliko hitrostjo zapeljal v policijski avtomobil. Trčenje je bilo za Mauserja usodno.
Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora na Dobu Bojan Majcen je včeraj v izjavi za javnost povedal, da sta pravosodna policista ob obhodu petega oddelka zaprtega dela zapora z vrati zadela ob »nekoliko nastavljeno« posteljo, pri čemer sta posumila, da se v sobi nekaj dogaja. Pri rutinskem pregledu sta nato našla pokrovček, o katerem sta menila, da bi lahko pripadal prenosnemu računalniškemu USB-modemu.
V zaporu so že pred časom zaznali, da obsojeni uporablja modem za brezžično povezavo na internet, ki v zaprtem delu zavoda ni dovoljen, zato so ga seznanili s tem, da mu bodo računalnik začasno odvzeli. Ko sta obsojenca povprašala po njem, jima ga je izročil. Računalnik sta mu nato odvzela, ko pa je paznik zapuščal sobo, je obsojenec pograbil nož jedilnega pribora, ki ga imajo obsojenci lahko pri sebi, in ga zabodel v hrbet. Napadenemu se je uspelo obraniti, na pomoč pa mu je s hodnika pritekel še kolega. Skupaj sta napadalca obvladala.
Na Dobu sicer imajo 582 zaprtih, ki jih varuje 141 pravosodnih policistov.
Na temo zadnjega dogodka se je danes generalni direktor Ursiksa Jože Podržaj sestal z direktorji zavodov za prestajanje zaporne kazni in vodji oddelkov za varnost. Podržaj je po sestanku dal izjavo za medije. Zagotovil je, da je varnostna situacija v slovenskih zaporih stabilna. Povedal pa je, da sta bila dva incidenta v slovenskih zaporih povod, da so se varnostni postopki natančno preverili, a dodal, da za zdaj sistemskih sprememb ne potrebujemo.
Podržaj je poudaril, da »če nekdo žaga rešetke, ni treba trkati«. Torej če pravosodni policist zazna, da se v nekem prostoru nekaj dogaja, ne samo da sme, ampak mora vstopiti v ta prostor. Če oceni, da mora prostor ali osebo bolj temeljito pregledati, lahko pridobi odobritev nadrejenega. »Pravosodni policisti lahko kadarkoli opravijo vse varnostne postopke, o katerih menijo, da so potrebni,« je dodal.
»S hrbtom se ne obrača proti zaprtemu«
Po Podržajevih besedah bodo v skladu s spremembo pravilnika o pooblastilih in delu pravosodnih policistov, ki so stopile v veljavo decembra, v dveh mesecih pripravili potrebne spremembe temeljih aktov o načrtih varovanja in po potrebi tudi drugih aktov, ki urejajo življenje in delo v zaporih. Čeprav bi bilo treba tudi posodobiti zastarele videonadzorne sisteme, kar naj bi stalo 800.000 evrov, dodatnih 200.000 evrov pa bi potrebovali za vzdrževanje, denarja za to trenutno ni.
Po ponedeljkovem napadu na pravosodnega policista, ki ga je zapornik zabodel z jedilnim nožem, je po Podržajevih besedah varnostna situacija v zaporu na Dobu, pa tudi v drugih zaporih, boljša, saj pristojni bolj pazijo na to, kako se delovne naloge izvajajo, drugi ukrepi pa niso potrebni. »Varnost je dobra, še posebej, ker bodo pravosodni policisti še bolj natančni in pozorni pri svojem delu, kljub temu da se v vseh zavodih srečujemo s kadrovsko problematiko«.
Napadalni zapornik je zdaj v posebnem prostoru. Po Podržajevih besedah ni bil agresiven in z njim niso imeli večjih težav, ga pa bodo še ta teden premestili z Doba.
Sredstvo za napad je lahko tudi kemični svinčnik
Sprožilni moment za napad je bil trenutek, ko so ga seznanili, da mu bodo začasno odvzeli računalnik, ker je uporabljal modem za brezžični internet, ki pa v zaprtem delu zavoda Dob ni dovoljen. Na vprašanje, zakaj imajo zaporniki lahko pri sebi jedilni pribor, Podržaj odgovarja, da je lahko sredstvo za napad katerikoli predmet, če je uporabljen za namen, ki temu ni namenjen. Tudi kemični svinčnik.
Prve analize ponedeljkovega dogodka so pokazale, da je bila zadeva povečini sicer izvedena korektno, a da ostane dilema v načinu postopanja, ko je bil pravosodni policist s hrbtom obrnjen proti obsojencu. »S hrbtom se ne obrača proti zaprtemu, to je eno osnovnih načel varnega delovanja,« dodaja Podržaj.
Čeprav so lani v določenem obdobju po vračanju z izhodov avtomatično pregledovali vse zapornike, tega pregledovanja ne opravljajo več, saj so bili deležni pritožb zaradi domnevno pretiranega poseganja v osebno integriteto zaprtih, predvsem v ženskem zaporu na Igu. Varuh človekovih pravic in ministrstvo za pravosodje sta zato odločila, da morajo pravosodni policisti opustiti avtomatično pregledovanje vseh zapornikov. Možnost prepovedanih predmetov v zaporu je na ta način povečana, po drugi strani pa so vsaj delno razbremenili pravosodne policiste.
Pobeg pripornikov
Razmere za zapahi so prišle pod žaromete po pobegu pripornikov Damjana Mitrovića in Dragana Milosavljevića konec lanskega leta. Interna komisija, ki je ugotavljala okoliščine pobega iz koprskega zapora, je odgovornost za dogodek pripisala slabemu nadzoru zapornikov.
Sistem videonadzora ni imel vklopljene funkcije zaznavanja gibanja, vsak pravosodni policist si je lahko sam nastavljal lokacije kamer, ki jih vidi na zaslonih, kot neustrezno so ocenili dejstvo, da pravosodni policist, ki dela v nadzornem centru, spremlja veliko število kamer 12 ur neprekinjeno, zato je težko zagotoviti, da bi bil ves čas osredotočen na dogajanje. V zavodu niso izvajali ustreznega nadzora rešetk, prav tako so zaprtim dovolili, da so nanje obešali oblačila in brisače, zaradi česar sta pobegla tudi lahko dalj časa neopaženo žagala rešetke.
Poleg tega pravosodni policisti, ki so dela opravljali v nočni izmeni v noči pobega in so bili zadolženi za nadzor pripornikov, niso opravili vseh nalog v skladu z načrtom varovanja zavoda, opravljeni nadzori pa so bili pomanjkljivi in nestrokovni, je ugotovitve komisije predstavila njena predsednica Janja Pahor Mohorič, ki je po tem, ko je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper Dušan Valentinčič prevzel objektivno odgovornost za pobeg in napovedal upokojitev, kot vršilka dolžnosti prevzela začasno vodenje koprskih zaporov.
Na nasprotnih bregovih
Za pobeg tako po ugotovitvah interne komisije ni bilo krivo pomanjkanje pravosodnih policistov, kar so v anonimnem pismu nakazovali pravosodni policisti, temveč je bilo ključno neizvajanje nadzora. In medtem ko vodstvo zapora in uprava na eni strani s prstom kažeta na zaposlene, ti in sindikati za dogodek krivijo prve. Čeprav se Podržaj ne čuti odgovornega za pobeg iz koprskega zapora, sindikalisti ne skrivajo, da bi po njihovem mnenju objektivna odgovornost za pobeg dveh nevarnih pripornikov morala iti vse do vrha.
Usoda Podržaja na tem položaju bo sicer odvisna od izsledkov poročila o stanju po vseh zaporih, ki ga je zahtevala pravosodna ministrica Andreja Katič. Ta je po obisku koprskega zapora napovedala, da se bo srečala še s svojima kolegoma s finančnega resorja in ministrstva za javno upravo, s katerima se bo pogovarjala o novih zaposlitvah, saj sindikati že dve desetletji opozarjajo, da je pravosodnih policistov premalo za vse naloge, ki naj bi jih opravljali, in glede na število zapornikov.
Podržaj ob tem pravi, da so po pred kratkim sprejetih standardih in normativih ocenili, da bi potrebovali še 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. Zdaj je v vseh slovenskih zaporih zaposlenih 523 pravosodnih policistov, torej jih je za optimalne razmere skoraj četrtina premalo.
Zapor na Dobu FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Z nožem nad paznika
Dogajanje za zaporniškimi zidovi je včeraj znova v središče interesa javnosti postavil napad obsojenca na pravosodnega policista. Menda ga je napadel Samo Tadin, ki na Dobu prestaja 30-letno zaporno kazen, ker je pred dobrimi tremi leti načrtno povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrl policist Igor Mauser.
Tadin je 4. julija 2015 poklical na številko 113 in prijavil družinsko nasilje na domu nekdanje partnerice, nato pa policiste čakal v zasedi v bližini ceste v avtomobilu. Ko je po Ižanski cesti pripeljala prva patrulja, je z veliko hitrostjo zapeljal v policijski avtomobil. Trčenje je bilo za Mauserja usodno.
Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora na Dobu Bojan Majcen je včeraj v izjavi za javnost povedal, da sta pravosodna policista ob obhodu petega oddelka zaprtega dela zapora z vrati zadela ob »nekoliko nastavljeno« posteljo, pri čemer sta posumila, da se v sobi nekaj dogaja. Pri rutinskem pregledu sta nato našla pokrovček, o katerem sta menila, da bi lahko pripadal prenosnemu računalniškemu USB-modemu.
V zaporu so že pred časom zaznali, da obsojeni uporablja modem za brezžično povezavo na internet, ki v zaprtem delu zavoda ni dovoljen, zato so ga seznanili s tem, da mu bodo računalnik začasno odvzeli. Ko sta obsojenca povprašala po njem, jima ga je izročil. Računalnik sta mu nato odvzela, ko pa je paznik zapuščal sobo, je obsojenec pograbil nož jedilnega pribora, ki ga imajo obsojenci lahko pri sebi, in ga zabodel v hrbet. Napadenemu se je uspelo obraniti, na pomoč pa mu je s hodnika pritekel še kolega. Skupaj sta napadalca obvladala.
Na Dobu sicer imajo 582 zaprtih, ki jih varuje 141 pravosodnih policistov.
