Sporne zaposlitve na mariborski občini
Na sojenju mariborskemu županu Andreju Fištravcu in Marku Žuli zaslišali priče.
Odpri galerijo
Andrej Fištravec (desno) in Marko Žula očitke tožilstva zavračata. FOTO: Jaka Maučec, Mariborinfo
Maribor – Na mariborskem okrožnem sodišču se je nadaljevalo sojenje mariborskemu županu Andreju Fištravcu in nekdanjemu direktorju mestne uprave Marku Žuli zaradi spornih zaposlitev v letih 2013 in 2014. Zaslišali so več zaposlenih na mestni občini, medtem ko svetovalca župana Marka Kovačiča na sodišče ni bilo.
Po mnenju tožilstva imajo na mariborski občini težave s kadrovanjem. Po Francu Kanglerju se zaradi spornih zaposlitev namreč na sodišču zagovarja tudi aktualni župan Fištravec, ki se z letošnjim letom poslavlja z županskega položaja. V letih 2013 in 2014 naj bi zaposloval nezakonito, mimo takrat veljavnega zakona o uravnoteženju javnih financ. Poleg tega naj bi v enem primeru namesto pogodbe o zaposlitvi sklenil dražjo podjemno pogodbo in tako oškodoval mestni proračun za 500 evrov na mesec.
Tožilka je že na predobravnavnem naroku Fištravcu in Žuli v zameno za priznanje ponudila kazen deset mesecev zapora pogojno z dveletno preizkusno dobo, vendar krivde nista priznala. Obtožnica ju bremeni, da sta v nasprotju s predpisi omogočila zaposlitev Igorja Petelina in Patricije Jankovič. Obtožena se branita, da sta bili zaposlitvi v tistem času potrebni zaradi posebnih okoliščin po menjavi občinskega vodstva, v kabinetu župana pa naj bi vladal kadrovski primanjkljaj, kar so v nekaterih izpovedbah potrdile tudi priče.
Pri omenjenih spornih zaposlitvah jima tožilstvo očita, da naj bi tako Petelin kot Jankovičeva opravljala delo drugje kot pa na delovnih mestih, za kateri sta bila zaposlena.
Na tokratni obravnavi je pričalo šest v tistem času zaposlenih na mestni občini, pričanja se ni udeležil le svetovalec župana Marko Kovačič. Tudi tokrat priče niso povsem dobro poznale dela Petelina in Jankovičeve, a so vse poudarjale, da so imeli v turbulentnem letu 2013 obilo dela, na marsikaterem uradu pa je primanjkovalo kadra.
»Kolikor je meni znano, je bil takrat svetovalec župana,« je Ryan Hartner, ki je bil od marca 2014 vodja urada za gospodarske zadeve, o Petelinu povedal že na zaslišanju v fazi preiskave. Dejal je še, da ni vedel, kaj točno je Petelin počel.
Nina Hernah Kajbič, ki je že 14 let zaposlena v občinski kadrovski službi in je bila odgovorna za pripravo pogodb o zaposlitvi, je med pričanjem poudarila, da pri zaposlitvi Jankovičeve ni opazila nič neobičajnega. »Če bi bilo karkoli narobe, bi se spomnila,« je zatrdila sodnici. Jankovičeva naj bi ob svoji zaposlitvi za določen čas od župana dobila tudi soglasje za uvrstitev v višji plačilni razred.
Po izpovedbah prič je bila v burnem letu 2013 mestna uprava zaradi menjave oblasti še posebej obremenjena.
»Spomnim se Igorja Petelina. Spomnim se, da je bil zaposlen na delovnem mestu na gospodarskem uradu, fizično pa je delal v kabinetu župana,« je povedal Andrej Krapše. »Bilo je kar nekaj sistematiziranih delovnih mest, ki bi jih potrebovali, pa niso bila zasedena. Vedno smo dajali zahteve po dodatnih zaposlenih, a jih nismo nikoli pridobili,« je kadrovski primanjkljaj na uradu za gospodarske dejavnosti opisal tedanji vodja urada.
Matjaž Dolamič, ki je od aprila 2013 vodil pravno in kadrovsko službo, je potrdil svoje besede iz preiskave, da je bila Jankovičeva zaposlena na delovnem mestu sekretarje, zunaj sistemizacije, delovala pa je v kabinetu župana.
Dolamič, ki je na mestni občini delal od leta 2003 do 2016, je poudaril, da je bila taka praksa razširjena že v letih pred tem. »Tudi sam v letih 2011 in 2012 nisem bil premeščen, le dodeljen sem bil v projektno pisarno, pa sem tam delal le kakšnih 20 odstotkov delovnega časa. Tudi na drugih uradih so delali drugje. Razloge za to pripisujem racionalnosti ali prostorski stiski,« je pojasnil.
Glavno obravnavo bodo nadaljevali 10. januarja, ko bo na sodišče ponovno vabljen Fištravčev svetovalec Marko Kovačič, sodišče pa bo opravilo poizvedbe pri mariborski občini o tem, koliko trenutno zaposlenih je bilo z nastopom dela uvrščenih v višji plačilni razred ter koliko je bilo takih v letih 2013 in 2014. Jankovičeva naj bi namreč ob zaposlitvi dobila županovo soglasje, s katerim je bila uvrščena v višji plačilni razred od osnove, ki ji je pripadala. V skladu z zakonom lahko župan s soglasjem potrdi napredovanje do pet plačnih razredov.
Po mnenju tožilstva imajo na mariborski občini težave s kadrovanjem. Po Francu Kanglerju se zaradi spornih zaposlitev namreč na sodišču zagovarja tudi aktualni župan Fištravec, ki se z letošnjim letom poslavlja z županskega položaja. V letih 2013 in 2014 naj bi zaposloval nezakonito, mimo takrat veljavnega zakona o uravnoteženju javnih financ. Poleg tega naj bi v enem primeru namesto pogodbe o zaposlitvi sklenil dražjo podjemno pogodbo in tako oškodoval mestni proračun za 500 evrov na mesec.
Delala drugje, kot sta bila zaposlena
Tožilka je že na predobravnavnem naroku Fištravcu in Žuli v zameno za priznanje ponudila kazen deset mesecev zapora pogojno z dveletno preizkusno dobo, vendar krivde nista priznala. Obtožnica ju bremeni, da sta v nasprotju s predpisi omogočila zaposlitev Igorja Petelina in Patricije Jankovič. Obtožena se branita, da sta bili zaposlitvi v tistem času potrebni zaradi posebnih okoliščin po menjavi občinskega vodstva, v kabinetu župana pa naj bi vladal kadrovski primanjkljaj, kar so v nekaterih izpovedbah potrdile tudi priče.
Pri omenjenih spornih zaposlitvah jima tožilstvo očita, da naj bi tako Petelin kot Jankovičeva opravljala delo drugje kot pa na delovnih mestih, za kateri sta bila zaposlena.
Na tokratni obravnavi je pričalo šest v tistem času zaposlenih na mestni občini, pričanja se ni udeležil le svetovalec župana Marko Kovačič. Tudi tokrat priče niso povsem dobro poznale dela Petelina in Jankovičeve, a so vse poudarjale, da so imeli v turbulentnem letu 2013 obilo dela, na marsikaterem uradu pa je primanjkovalo kadra.
»Kolikor je meni znano, je bil takrat svetovalec župana,« je Ryan Hartner, ki je bil od marca 2014 vodja urada za gospodarske zadeve, o Petelinu povedal že na zaslišanju v fazi preiskave. Dejal je še, da ni vedel, kaj točno je Petelin počel.
Nina Hernah Kajbič, ki je že 14 let zaposlena v občinski kadrovski službi in je bila odgovorna za pripravo pogodb o zaposlitvi, je med pričanjem poudarila, da pri zaposlitvi Jankovičeve ni opazila nič neobičajnega. »Če bi bilo karkoli narobe, bi se spomnila,« je zatrdila sodnici. Jankovičeva naj bi ob svoji zaposlitvi za določen čas od župana dobila tudi soglasje za uvrstitev v višji plačilni razred.
Po izpovedbah prič je bila v burnem letu 2013 mestna uprava zaradi menjave oblasti še posebej obremenjena.
»Spomnim se Igorja Petelina. Spomnim se, da je bil zaposlen na delovnem mestu na gospodarskem uradu, fizično pa je delal v kabinetu župana,« je povedal Andrej Krapše. »Bilo je kar nekaj sistematiziranih delovnih mest, ki bi jih potrebovali, pa niso bila zasedena. Vedno smo dajali zahteve po dodatnih zaposlenih, a jih nismo nikoli pridobili,« je kadrovski primanjkljaj na uradu za gospodarske dejavnosti opisal tedanji vodja urada.
Tovrstne zaposlitve očitno ustaljena praksa
Matjaž Dolamič, ki je od aprila 2013 vodil pravno in kadrovsko službo, je potrdil svoje besede iz preiskave, da je bila Jankovičeva zaposlena na delovnem mestu sekretarje, zunaj sistemizacije, delovala pa je v kabinetu župana.
Dolamič, ki je na mestni občini delal od leta 2003 do 2016, je poudaril, da je bila taka praksa razširjena že v letih pred tem. »Tudi sam v letih 2011 in 2012 nisem bil premeščen, le dodeljen sem bil v projektno pisarno, pa sem tam delal le kakšnih 20 odstotkov delovnega časa. Tudi na drugih uradih so delali drugje. Razloge za to pripisujem racionalnosti ali prostorski stiski,« je pojasnil.
Glavno obravnavo bodo nadaljevali 10. januarja, ko bo na sodišče ponovno vabljen Fištravčev svetovalec Marko Kovačič, sodišče pa bo opravilo poizvedbe pri mariborski občini o tem, koliko trenutno zaposlenih je bilo z nastopom dela uvrščenih v višji plačilni razred ter koliko je bilo takih v letih 2013 in 2014. Jankovičeva naj bi namreč ob zaposlitvi dobila županovo soglasje, s katerim je bila uvrščena v višji plačilni razred od osnove, ki ji je pripadala. V skladu z zakonom lahko župan s soglasjem potrdi napredovanje do pet plačnih razredov.
