Več žrtev v Savinjski regiji in na Koroškem
Lani dva, letos do sredine maja na cestah že 11 mrtvih, največ tragičnih nesreč ob torkih popoldan in zvečer
Odpri galerijo
Elvis A. Herbaj, vodja oddelka za cestni promet v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Celje. FOTO: Brane Piano
Celje – Na Policijski upravi Celje opozarjajo, da se je letos število smrtnih žrtev v prometu v Savinjski regiji in na Koroškem povzpelo že na 11. Lani sta do tega časa na cestah ugasnili le dve življenji. Razlage ni, saj povzročitelje, vzroke in žrtve druži le to, da se je največ tragičnih nesreč zgodilo med torkom popoldne in sredo zjutraj.
Brane Piano
Elvis A. Herbaj, vodja oddelka cestnega prometa uniformirane policije PU Celje, pravi, da več policistov na ceste ne morejo poslati in da so izvedli 22 dodatnih nadzorov prometa. Več menda ne morejo storiti. »Sprašujem pa se, ali so tudi pristojna agencija in ministrstva naredila dovolj,« je kritičen.
Podatki za obe regiji, kjer je bilo lani vse leto 12 žrtev, so zgovorni. Letos je v desetih prometnih nesrečah umrlo 11 ljudi, dve osebi sta za volanom imeli usoden infarkt in nekdo je vozil po travniku in se ubil, a tega ne štejejo med žrtve prometa.
Smrtno se je ponesrečilo šest voznikov osebnih vozil, po en voznik tovornjaka, pešec, kolesar in motorist. Vzrok je bila petkrat vožnja po nasprotni strani, po dvakrat sta bila kriva pešca sama oziroma prehitra vožnja, enkrat izsiljevanje prednosti. Šest žrtev je bilo starih med 24 in 44 let, večina drugih starejših, le ena mlajša. Tudi kraji nesreč in kategorije so enakomerno porazdeljeni. Le na alkohol, droge in zdravila je mogoče pokazati s prstom – za polovico smrtnih nesreč je bil kriv njihov vpliv. Po številu sledijo kot povzročitelji ali žrtve tisti, ki so telefonirali med vožnjo. »Ne moremo zaključiti nič določnega, na primer, da je kriva objestnost mladih ali kaj drugega,« ugotavlja Herbaj.
Brane Piano
Elvis A. Herbaj, vodja oddelka cestnega prometa uniformirane policije PU Celje, pravi, da več policistov na ceste ne morejo poslati in da so izvedli 22 dodatnih nadzorov prometa. Več menda ne morejo storiti. »Sprašujem pa se, ali so tudi pristojna agencija in ministrstva naredila dovolj,« je kritičen.
Podatki za obe regiji, kjer je bilo lani vse leto 12 žrtev, so zgovorni. Letos je v desetih prometnih nesrečah umrlo 11 ljudi, dve osebi sta za volanom imeli usoden infarkt in nekdo je vozil po travniku in se ubil, a tega ne štejejo med žrtve prometa.
Smrtno se je ponesrečilo šest voznikov osebnih vozil, po en voznik tovornjaka, pešec, kolesar in motorist. Vzrok je bila petkrat vožnja po nasprotni strani, po dvakrat sta bila kriva pešca sama oziroma prehitra vožnja, enkrat izsiljevanje prednosti. Šest žrtev je bilo starih med 24 in 44 let, večina drugih starejših, le ena mlajša. Tudi kraji nesreč in kategorije so enakomerno porazdeljeni. Le na alkohol, droge in zdravila je mogoče pokazati s prstom – za polovico smrtnih nesreč je bil kriv njihov vpliv. Po številu sledijo kot povzročitelji ali žrtve tisti, ki so telefonirali med vožnjo. »Ne moremo zaključiti nič določnega, na primer, da je kriva objestnost mladih ali kaj drugega,« ugotavlja Herbaj.
