Zapornik lani državo stal 79,51 evrov na dan
V povprečju lani zaprtih dva odstotka manj ljudi kot leto prej, polovica zapornikov je kandidatov za izrek alternativne kazni.
Odpri galerijo
Zapori ne smejo biti le rešetke, opozarjajo na Ursiks.
Ljubljana – Naraščanje števila zapornikov se je ustavilo, je na včerajšnji predstavitvi stanja v naših zaporih povedal generalni direktor Ursiksa, uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, Jože Podržaj. Lani je bilo v povprečju za zapahi 1348 ljudi na dan, kar je približno dva odstotka manj kot leto pred tem.
Podržaj je na tiskovni konferenci postregel z nekaj podatki o stanju v slovenskih zaporih. Tako je med drugim pojasnil, da so kazniva dejanja, zaradi katerih se večina znajde za zapahi, najpogosteje tista zoper premoženje, sledijo kazniva dejanja »zoper človekovo zdravje, zoper življenje in telo in zoper gospodarstvo«. Zaporniška struktura se ni bistveno spremenila. Kazen je lani v celoti prestalo 34 odstotkov zapornikov, drugi, ki so zapustili zapor, so bili predčasno oziroma pogojno izpuščeni. Najbolj zasedeni zavodi za prestajanje kazni so še vedno tisti na Dobu, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Tako imenovani vikend zapor je lani v povprečju prestajalo 58 zapornikov na dan.
Porabili pet milijonov več
Uprava je v preteklem letu porabila nekaj več kot 39 milijonov evrov, kar je okrog 5 milijonov več kot leto prej, predvsem zaradi nekaterih investicij v opremo in objekte ter obnovo voznega parka. To pomeni, da je bil strošek oskrbnega dne 79,51 evra. Daleč največji delež tega je šel za plače zaposlenih, in sicer 50 evrov, okoli 15 evrov je bilo materialnih stroškov, preostalo pa stroški investicij, zdravstvenega zavarovanja in zaposlovanja zaprtih oseb. Konec leta je bilo v upravi 861 zaposlenih, od tega 547 pravosodnih policistov. Ker načrtujejo nekaj novih zaposlitev, vlada je tako recimo odobrila 20 dodatnih pravosodnih policistov, Podržaj pričakuje, da bi prihodnje leto lahko izpolnili kadrovski načrt, ki je 900 zaposlenih. Lani so prav zaradi kadrovskih težav odpovedali 271 spremstev, največkrat na sodišča, poleg tega primanjkuje strokovnih delavcev. Po direktorjevem mnenju bi z več zaposlenimi spet lahko zagotavljali vsa spremstva, k rešitvi pa bi pripomogla tudi ustanovitev uprave za probacijo. Poudaril je še, da 52 odstotkov zaprtih prestaja kazen, krajšo od dveh let, torej so vsi ti kandidati za izrek alternativne sankcije. Glede izboljšanja prostorskih razmer Ursiks računa na gradnjo novega zapora. Projekt novogradnje menda poteka po načrtih, trenutno je v fazi podpisovanja projektantske pogodbe in začetka izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Podržaj je opozoril na dva varnostna dogodka v preteklem letu, in sicer upora zapornikov na Povšetovi in na Dobu, o katerih smo poročali, ki pa sta se končala brez hujših posledic in pretirane uporabe sile. Kljub drugačnemu zatrjevanju je po direktorjevih zagotovilih hrane v zaporih dovolj in je tudi dovolj kakovostna, »najbrž celo boljša, kot jo jedo običajni državljani«. Lani ni pobegnil nihče od zaprtih, je pa štiri ure po namestitvi za zapahe pripornik storil samomor.
Sobe za srečanja z otroki
Vodja sektorja za tretma na Ursiksu Lucija Božikov je med drugim pojasnila, da si prizadevajo, da »rešetke ne bi bile prepreke«. Skušajo namreč doseči, da bi bili zaporniki čim bolj vključeni v življenje zunaj zapora. Pri strokovnem delu so lani največjo pozornost namenjali izobraževanju, v različne programe sta bila vključena 502 obsojenca, od tega 200 v delovne terapije, 90 v izobraževale programe in 212 v usposabljanje za delo. Po njenih besedah tudi uspešno nadaljujejo projekt, ki ga vodijo v sodelovanju z agencijo za knjigo in katerega namen je približevanje trgu dela z vključevanjem kulturne komponente. Ker na Ursiksu v zadnjem času posebno pozornost namenjajo stikom zaprtih z njihovimi otroki, v zaporih urejajo sobe, ki jih nameravajo opremiti z igrali in igračami, da bodo ta srečanja potekala v bolj prijaznih okoliščinah. Po besedah sogovornikov je sicer še naprej problem zagotavljanje dela zapornikom.
Podržaj je na tiskovni konferenci postregel z nekaj podatki o stanju v slovenskih zaporih. Tako je med drugim pojasnil, da so kazniva dejanja, zaradi katerih se večina znajde za zapahi, najpogosteje tista zoper premoženje, sledijo kazniva dejanja »zoper človekovo zdravje, zoper življenje in telo in zoper gospodarstvo«. Zaporniška struktura se ni bistveno spremenila. Kazen je lani v celoti prestalo 34 odstotkov zapornikov, drugi, ki so zapustili zapor, so bili predčasno oziroma pogojno izpuščeni. Najbolj zasedeni zavodi za prestajanje kazni so še vedno tisti na Dobu, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Tako imenovani vikend zapor je lani v povprečju prestajalo 58 zapornikov na dan.
Porabili pet milijonov več
Uprava je v preteklem letu porabila nekaj več kot 39 milijonov evrov, kar je okrog 5 milijonov več kot leto prej, predvsem zaradi nekaterih investicij v opremo in objekte ter obnovo voznega parka. To pomeni, da je bil strošek oskrbnega dne 79,51 evra. Daleč največji delež tega je šel za plače zaposlenih, in sicer 50 evrov, okoli 15 evrov je bilo materialnih stroškov, preostalo pa stroški investicij, zdravstvenega zavarovanja in zaposlovanja zaprtih oseb. Konec leta je bilo v upravi 861 zaposlenih, od tega 547 pravosodnih policistov. Ker načrtujejo nekaj novih zaposlitev, vlada je tako recimo odobrila 20 dodatnih pravosodnih policistov, Podržaj pričakuje, da bi prihodnje leto lahko izpolnili kadrovski načrt, ki je 900 zaposlenih. Lani so prav zaradi kadrovskih težav odpovedali 271 spremstev, največkrat na sodišča, poleg tega primanjkuje strokovnih delavcev. Po direktorjevem mnenju bi z več zaposlenimi spet lahko zagotavljali vsa spremstva, k rešitvi pa bi pripomogla tudi ustanovitev uprave za probacijo. Poudaril je še, da 52 odstotkov zaprtih prestaja kazen, krajšo od dveh let, torej so vsi ti kandidati za izrek alternativne sankcije. Glede izboljšanja prostorskih razmer Ursiks računa na gradnjo novega zapora. Projekt novogradnje menda poteka po načrtih, trenutno je v fazi podpisovanja projektantske pogodbe in začetka izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Podržaj je opozoril na dva varnostna dogodka v preteklem letu, in sicer upora zapornikov na Povšetovi in na Dobu, o katerih smo poročali, ki pa sta se končala brez hujših posledic in pretirane uporabe sile. Kljub drugačnemu zatrjevanju je po direktorjevih zagotovilih hrane v zaporih dovolj in je tudi dovolj kakovostna, »najbrž celo boljša, kot jo jedo običajni državljani«. Lani ni pobegnil nihče od zaprtih, je pa štiri ure po namestitvi za zapahe pripornik storil samomor.
Sobe za srečanja z otroki
Vodja sektorja za tretma na Ursiksu Lucija Božikov je med drugim pojasnila, da si prizadevajo, da »rešetke ne bi bile prepreke«. Skušajo namreč doseči, da bi bili zaporniki čim bolj vključeni v življenje zunaj zapora. Pri strokovnem delu so lani največjo pozornost namenjali izobraževanju, v različne programe sta bila vključena 502 obsojenca, od tega 200 v delovne terapije, 90 v izobraževale programe in 212 v usposabljanje za delo. Po njenih besedah tudi uspešno nadaljujejo projekt, ki ga vodijo v sodelovanju z agencijo za knjigo in katerega namen je približevanje trgu dela z vključevanjem kulturne komponente. Ker na Ursiksu v zadnjem času posebno pozornost namenjajo stikom zaprtih z njihovimi otroki, v zaporih urejajo sobe, ki jih nameravajo opremiti z igrali in igračami, da bodo ta srečanja potekala v bolj prijaznih okoliščinah. Po besedah sogovornikov je sicer še naprej problem zagotavljanje dela zapornikom.
