Zaposlena tarča »direktorske goljufije« – neznancem nakazala 50.000 evrov

Kriminalisti Policijske uprave Celje so v zadnjih dneh obravnavali primer tako imenovane direktorske goljufije, kjer je bilo podjetju povzročene za več kot 50.000 evrov materialne škode.

Zaposlena v gospodarski družbi, s sedežem na širšem celjskem območju, je prejela elektronsko pošto, ki naj bi jo poslal njen direktor in jo v sporočilu povprašal, ali razpolagajo z zadostnimi sredstvi na bančnem računu. Po njeni potrditvi ji je neznanec v imenu njenega direktorja posredoval še natančne podatke tuje banke in znesek, ki naj ga nakaže. Zaposlena je v dobri veri, da je naročilo prejela od direktorja, na račun tuje banke nakazala dobrih 50.000 evrov.

Po uspešno izvedeni goljufiji, natančneje nakazilu, je za zdaj še neznani pošiljatelj naslednji dan zaposleni poslal novo naročilo, pri čemer pa je zaposlena opazila, da je naslov elektronske pošte drugačen, kot ga uporablja direktor, in ugotovila, da je šlo tudi v prejšnjem primeru za goljufijo in povzročitev velike premoženjske škode družbi.

Pred nakazilom denarja dobro preverite elektronski naslov pošiljatelja!

Ker se število tovrstnih prevar povečuje, policisti tako opozarjajo osebe, pooblaščene za poslovanje z bančnimi računi družb oziroma pravnih oseb, da so pri nakazilih v tujino ter tudi v Slovenijo še posebej pazljivi. Ob prejetju elektronskih sporočil s pozivi po nakazilu, ki naj bi ga posredovale poslovodne osebe družbe, naj pred nakazilom denarnih sredstev dobro preverijo elektronski naslov pošiljatelja, ki je na prvi pogled zelo podoben naslovom, ki jih v družbi uporabljajo, ter v primeru dvoma pri odgovornih osebah ponovno preverijo resničnost vsebine elektronske pošte in obstoj podlage za nakazilo.

Storilci omenjenih goljufij so zelo iznajdljivi. V večini primerov pošto pošljejo v imenu direktorjev oziroma poslovodnih oseb družbe, obravnavali pa smo tudi že primere, ko so pošto poslali v imenu poslovnih partnerjev, s katerimi podjetja redno in dobro sodelujejo. Tudi v teh primerih so uporabljali zelo podobne elektronske naslove, kot jih poslovni partnerji dejansko uporabljajo. Največkrat je šlo le za razliko v eni sami črki elektronskega naslova.

Letos 149 prijav, napadov verjetno precej več

Na portalu Varni na internetu so že pred leti opozarjali o podobnih goljufijah. Takrat je šlo za transakcijske račune v Turčiji in Angliji. Domnevali so, da so bili vpleteni bančni računi fizičnih oseb v lasti tako imenovanih denarnih mul, ki nakazani znesek takoj dvignejo in po neki drugi denarni poti, ponavadi z nakazilom prek plačilnega sistema Western Union, nakažejo naprej goljufom.

Ker ti plačilni sistemi ne omogočajo sledenja denarnim transakcijam, se sled za denarjem hitro izgubi.

Na SI-CERT so povedali, da posebno pozornost v letošnji kampanji Oktober, mesec kibervarnosti, posvečajo prav direktorskim in podobnim prevaram. 

»V letošnjem letu smo prejeli 149 prijav, predvidevamo pa, da je bilo napadov veliko več.«



V primeru zaznanih poskusov goljufij ali goljufij in posledično oškodovanj naj oškodovanci takoj obvestijo poslovno banko, s katero poslujejo, in zadevo takoj prijavijo najbližji policijski enoti.

Nujnost takojšnje prijave je namreč ključna za izvedbo uspešnih ukrepov policije in drugih pristojnih organov v smislu uspešnosti izvedbe zavarovanja oziroma blokiranja nakazanih sredstev na transakcijskem računu prejemnikov.