Zgornjo Savinjsko dolino čistilo 1300 prostovoljcev

Društvo za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline je danes organiziralo veliko čistilno akcijo v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline, torej v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, Rečici ob Savinji, na Ljubnem, v Lučah in Solčavi. Akcijo so hoteli po lanskih uničujočih poplavah organizirati že jeseni, a jo je odplavilo deževje. Tudi danes je vreme dopoldne precej nagajalo, a kljub temu so pridne roke 1300 prostovoljcev opravile veliko delo.

Teren je včasih težje dostopen, a narasla voda je odpadke nanesla vsepovsod. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Večinoma so se na akcijo odzvali domačini, kar je bil tudi namen, je dejala Urša Zgojznik iz organizatorskega društva: »Spraševali smo se, kako nagovoriti splošno množico, da je treba skupni prostor tudi očistiti. Upam si reči, da je prišlo dvakrat več ljudi, kot bi jih bilo sicer.«

Odpadkov je še vedno veliko, reka je prinesla vse možno. FOTO: Gregor Križnik

Prostovoljci so se zbrali ob 8. uri na različnih zbirnih mestih. Dejan Ugovšek je svojo ekipo pri gasilskem domu Pobrežje v občini Rečica ob Savinji razdelil na dve skupini, vsaka je čistila svoj del brega Savinje: »Največ je plastike. Veliko stvari se je že pobralo in očistilo na tisti solidarnostni ponedeljek, veliko stvari pa še od takrat do danes. Ampak materiala je še ogromno. Tudi kakšno vozilo se še najde, silažne bale, kjer je največji problem folija. Veliko je naplavin lesa, štorov, vejevja …«

Ugovšek je dejal, da domačinom Savinja pomeni ogromno: »Meni osebno kotiček, kamor se umaknem, ko želim samoto, mir, ko hočem poiskati samega sebe. Sem človek, ki da nekaj na naše prednike, korenine. Ves čas sem bil dejaven v flosarskem kulturnem društvu in skozi zgodovino vemo, kaj je reka ljudem omogočala: prinašala je boljše in lepše življenje v tistih trdih časih.«

Čistilo je ogromno ribičev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Očitno pa vodotoki Zgornje Savinjske, poleg Savinje številni pritoki, ki jih je prav tako treba očistiti, ne privlačijo le domačinov. Gregor iz Ljubljane je prišel čistit Grušoveljsko strugo: »Prijatelji iz kampa Menina so nas poklicali, naj pridemo pomagat. Tu sem bil tudi 4. avgusta med poplavo, ker sem bil na dopustu, potem pa tudi večkrat pomagal pri čiščenju. Je pa še ogromno stvari ostalo. Največ plastike, ampak tudi ogromno naravnega materiala, se pravi vej in drevja.«

Največjo težavo predstavlja plastika, zlasti folija silažnih bal, ki se je dodobra ovila okoli vej in drevja in jo je zelo težko odstraniti. FOTO: Urša Zgojznik

Iz kampa Menina so pomagali tudi zaposleni, sta povedali Klara Jurkovnik in Tinkara Koren: »Podjetje nas je pozvalo, da naj pomagamo, ker smo bili tudi sami zelo poplavljeni.«

Več kot dvajset let so se turistični ponudniki trudili, da bi v Zgornjo Savinjsko dolino privabili turiste. Ključna sta bila ribolov in vodni športi. Zdaj je za nekaj časa konec. V čistilni akciji je sodelovalo 80 ljubenskih ribičev in številni ribiči iz drugih koncev Slovenije, ki so čistili od Solčave do Ljubnega. Ribolova tu še več let ne bo in so ga do nadaljnjega prepovedali, je dejal predsednik ribiške družine Ljubno Gregor Križnik: »Po prvih ocenah smo mislili, da bo dovolj tri leta, ampak mislim, da bomo morali podaljšati na pet let, da se bo vsaj neki biološki minimum vzpostavil, bo pa veliko odvisno od obsega sanacij.«

Prostovoljci so se zjutraj zbrali na več zbirnih mestih, kjer so jim razdelili naloge in območja, kjer so čistili. Delali so vsi - od najmlajših do malo manj mladih. FOTO: Franci Kotnik

Rib praktično ni. Na nekaterih delih je bilo uničenje popolno, ponekod v petdesetih odstotkih, a se je odstotek z intervencijskimi deli bistveno povečal. »Po vsakem intervencijskem delu je rib manj. Opazno upada ribji živelj v vodi, ker se prekopava, presušuje vodo, preusmerja tok in to vsakič terja določen odstotek rib,« je dejal Križnik. Dodal je, da so take akcije nujne, ker je treba reko čim prej očistiti: »Vsakič, ko bo neka povodenj, bo material dodatno zasulo. Potem bo to vegetacija prerasla in vsako leto bo težje kar koli očistiti.« Pravi, da so ribiči med odpadki našli največ plastike, okoli 80 odstotkov vseh odpadkov, pa tudi različne kovinske dele, dele avtomobilov gradbeni material …

Dejstvo, da je odpadkov veliko, Križnika ne čudi, saj je odnašalo vse: »Dolina je poseljena, voda je s sabo vzela par kmetij, hiš, tudi ekološke otoke, bilo je veliko plazov. Zato je vseh odpadkov veliko. Mi smo v začetku akcije razdelili okoli 150 150-litrskih vreč in po slabi uri je bilo vse polno.«

Višje ob Savinji je teren precej težji, kajakaši so bili zato v polni opremi, vključno s čeladami. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Višje v Zgornji Savinjski dolini so čistili kajakaši. V polni kajakaški opremi, s čeladami. Brez tega ne gre, je pojasnil Franci Strmčnik: »Nekateri deli tukaj so praktično nedostopni, vsaj spodnji del moraš imeti kajakaško opremo, da si suh.« Iz Savinje, ujeli smo ga med Lučami in Strugami, so vlekli ogromna podrta drevesa, ki so še po sedmih mesecih priče, kaj je narava naredila lanskega avgusta. Čiščenje je nujno, je pojasnil Strmčnik: »Desetmetrsko drevo, ki ima korenine premera dva, tri metre, voda prestavi in nekam založi, tam pa se nato zalagajo naplavine, vse skupaj pa lahko odnese brežino in odpira nove rane.«

Jure Kolenc iz kampa Menina je s kolegi kajakaši čistil v Strugah, na delu, kjer se je običajno začel kajakaški spust. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Strmčnik je s kolegi čistil že večkrat, saj je materiala toliko, da je nemogoče vse narediti v enem dnevu: »Prej smo čistili višje, šli bomo proti Ljubnemu. Delamo, da vsaj malo sprostimo kajakaško in ribiško pot, čeprav ribiška ne bo dosti pomagala, ker rib ni. Kajakaši pa upamo, da jo bomo lahko koristili. Vsaj rekreativno, čeprav upamo, da tudi kaj turistično.« Ko je kajakaški turizem ravno začel živeti, je udarila ujma. »Nimam besed, kje smo zdaj. Upam, da bi lahko poleti spet kaj delali. Savinja je bila ena izmed najlepših rek, zame najlepša. Težko je. Sem že imel solzne oči, pa ne enkrat, ko vidiš, kaj narava naredi. Povsem nemočni smo,« je dejal Strmčnik.

Reka je še vedno polna naplavin, kajakaši so danes odstranjevali drevje, štore, vejevje ... FOTO: Urša Zgojznik

Odpadkov je bilo ogromno, koliko, bo znano v prihodnjih dneh, ko jih bodo odpeljali. Zgojznikova je dejala, da se je našlo tudi marsikatero staro črno odlagališče, ki ni bilo sanirano. Največ težav pa je povzročala plastika, ki se navija na veje in so jo prostovoljci mukoma trgali z njih: »Ogromno je folije za silažne bale. Po sedmih mesecih je že začela razpadati. Tudi industrijsko folijo smo odstranjevali, industrija je bila tudi poplavljena. Še vedno je veliko kosovnih odpadkov, danes so našli še en odplavljeni kajak, v dneh pred akcijo pa je koncesionar Nivo Eko še vlekel iz vodotokov avtomobile, izruvana drevesa … Vse to predstavlja oviro in ob vsakem višjem vodostaju gredo odpadki naprej. Če razumemo, da vsak vodotok pride do oceana, se moramo zavedati odgovornosti. Če imamo problem z oceani, se začne na začetku. Čim prej moramo torej odpadke odstraniti.«

Odpadke bodo odvažali še nekaj dni. FOTO: Urša Zgojznik

Akcijo, ki je ponovno povezala prebivalce, bodo najverjetneje še ponovili, saj še zdaleč niso odstranili vsega.