Avstrijska Koroška prva brez glifosata

Zasebnikom bodo prepovedali uporabo spornega herbicida. Pri nas najprej prepoved uporabe na javnih površinah.
Fotografija: V Evropski uniji bo uporaba glifosata dovoljena do leta 2022. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
V Evropski uniji bo uporaba glifosata dovoljena do leta 2022. FOTO: Wikipedia

Celovec – Avstrijska Koroška bo prva evropska regija, ki bo zasebnikom prepovedala uporabo herbicida glifosat, za katerega obstaja sum, da povzroča raka. V Sloveniji ga od 1. oktobra ne bodo smeli več uporabljati na javnih površinah, na cestah in železnicah pa bo uporaba glifosata prepovedana 1. aprila 2021. Njegovo dokončno usodo bo leto pozneje zapečatila evropska komisija.

Deželni zbor avstrijske Koroške bo o spremembi zakona o fitofarmacevtskih sredstvih odločal v prihodnjih tednih, saj želijo, da bi čim hitreje začel veljati. Za prepoved so se zavzeli v stranki SPÖ (Socialdemokratski stranki Avstrije), ki jo vodi Peter Kaiser, sedanji deželni glavar. »Peter Kaiser želi narediti vse za zaščito zdravja prebivalcev, živali in okolja. Odgovorni smo tudi do naših otrok, vnukov in prihodnjih generacij, da bodo v prihodnosti imeli neokrnjeno naravo, zdravo okolje, čisto vodo in zrak,« so sporočili iz deželnega zbora avstrijske Koroške.

Prepoved bo veljala za zasebne uporabnike (kmete, lastnike vrtnarij), saj s koroškim zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih lahko dosežejo le te. Če bi želeli uporabo glifosata prepovedati širše, bi morala zakon o tem sprejeti zvezna vlada. V Avstriji je dovoljena uporaba 1289 pesticidov, od teh 355 za hišne in male vrtove. Po uvedbi prepovedi bodo na avstrijskem Koroškem od 355 pesticidov lahko uporabljali le še štirinajst.
 

Poškropili ves planet


V Sloveniji smo se v okviru Nacionalnega akcijskega programa in sklepov vlade iz novembra 2017 zavzeli za prepoved uporabe glifosata, a se dogovorili za ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo. »Glifosat se uporablja kot herbicid za zatiranje plevela na kmetijskih in drugih površinah. Prepoved uporabe na javnih površinah (športna in golfska igrišča) bo začela veljati 1. oktobra, na cestah in železnicah pa bo uporaba glifosata prepovedana od 1. aprila 2021,« so povedali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Namesto herbicidov bodo morali na teh površinah uporabljati nekemične metode, kot so mehansko odstranjevanje, uporaba okopalnikov, mulčerjev, plevel pa bodo lahko odstranjevali tudi z vročo paro, peno in plinskimi gorilniki.

Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, opozarja, da je prav, da želimo uporabo glifosata omejiti, saj smo z njim v zadnjih letih poškropili ves planet. Lešnik bi uporabo glifosata prepovedal na nekmetijskih zemljiščih, na kmetijskih pa bi uporabo dovolil na primer na štiri leta: »Na domačih dvoriščih in vrtovih, kjer so površine majhne, plevela ni težko odstraniti ročno. Problem so velike kmetijske površine, na primer strnišča poljščin.«
 

Žični krtačniki dvigujejo prah


A fitofarmacevtska sredstva, ki bodo glifosat nadomestila, niso po njegovem mnenju nič manj škodljiva. »Francozi so analizirali kri delavcev, ki so plevel odstranjevali z glifosatom, in tistih, ki so plevel odstranjevali z ognjem. Delavci, ki so več ur delali z ožigalniki plevela, so bili še bolj izpostavljeni škodljivim snovem kot tisti, ki so z glifosatom škropili po predpisih,« pravi Lešnik.

V zadnjih mesecih ga za nasvet, kako in kaj po uveljavitvi prepovedi, kličejo od vsepovsod. Lešnik opozarja, da se bo strošek za odstranjevanje plevela v mestih (pločniki, poti) po prepovedi uporabe glifosata, zelo učinkovitega in poceni herbicida, povečal za najmanj štirikrat, če ne celo za petkrat, in bo znašal kar 1500 evrov na hektar. »Stroji za mehansko odstranjevanje plevela so zelo dragi in stanejo od 80 do 150.000 evrov. Pa še problematični so. Žični krtačniki, denimo, pri odstranjevanju plevela dvigujejo prah. Pogosta mehanska obdelava pomeni tudi večjo porabo fosilnih goriv,« opozarja Lešnik. Po njegovem mnenju do zdaj ni bilo nedvoumnega dokaza, da je glifosat karcinogen. »Glifosat je simbol upora proti kemikalijam, še posebno v kmetijstvu. Med herbicidi, ki so dovoljeni, imamo precej bolj strupene, kot je glifosat, pa tega nihče ne problematizira,« pravi sogovornik.

V Evropski uniji bo uporaba glifosata dovoljena do leta 2022. Takrat bo evropska komisija na podlagi znanstvenih študij odločila, ali bo podaljšala ali preklicala njegovo uporabo. »Evropska agencija za varno hrano in Evropska agencija za kemikalije sta ugotovili, da se glifosat ne razvršča kot rakotvoren in se lahko prodaja in uporablja v fitofarmacevtskih sredstvih za zatiranje plevela,« so pojasnili na uradu za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V Sloveniji na leto porabimo okoli 90.000 kilogramov glifosata.

Komentarji: