Bayerju ne bo treba več vlagati v semena
Za vse delnice Monsanta bo Bayer v prijateljskem prevzemu plačal 66 milijard dolarjev.
Odpri galerijo
Zdaj so prvi izdelek zdravila, pozneje bodo enako velik tudi sredstva za rastline. FOTO: Bayer
Ljubljana – Za Slovenijo prevzem, ki bo končan v nekaj tednih, ne bo prinesel nobenih sprememb, pravijo v Bayerju, ki se v kmetijstvu ukvarja zlasti s sredstvi za zaščito rastlin. Monsanto pa se ukvarja s semeni in trženjem.
Bayer je prevzem Monsanta najavil že leta 2016, kar je bil velik šok za delničarje, vrednost delnic Bayerja je padla. V dveh letih so dobili soglasja 30 držav, v ta namen odprodali svoj sektor razvoja semen v BASF, s prevzemom so se strinjali tudi delničarji Monsanta. Semena so pomembna, pravi Richard Bryce, vodja divizije Crop Science za regijo Alpe Adria, saj je to prva odločitev kmeta, šele potem se odloča za zaščito rastlin.
Bayer, ki ima 100.000 zaposlenih, od tega 104 v Sloveniji, in 35 milijard evrov letnega prometa sicer proda največ zdravil na recept (48 odstotkov prihodkov), sledijo sredstva za zaščito rastlin (27 odstotkov) in zdravila brez recepta, med njimi denimo aspirin, (17 odstotkov). Ta razmerja se bodo spremenila s prevzemom Monsanta in njegovih 15 milijard evrov prihodkov. »Sedanji sistem prehrane ni trajnosten,« pravi Bryce in dodaja, da bi ga radi z inovacijami, biološko in kemijsko znanostjo ter tehnologijo, obdelavo podatkov in inženiringom radi spremenili v takega, ki bo omogočal zdrav planet in zdrave ljudi. »Če bo tehnologija pridelave hrane ostala taka kot zdaj, bomo 2050 potrebovali tri planete,« pravi Bryce.
Monsanto je še leta 2000 imel zgolj Round up, ki vsebuje glifosat, in bil na zelo slabem glasu. »V zadnjih dveh letih smo videli, da so zelo z dušo v kmetovanju, lotili so se razvoja sistema od semena do pridelka in to je glavno, da kupujemo Monsanto za tako visoko ceno,« je povedal Bryce in dodal, da v Evropi ne nameravajo prodajati gensko spremenjenih rastlin, čeprav Evropa po drugi strani dovoljuje uvoz gensko spremenjene koruze, soje, riža in bombaža. Povedal je tudi, da je v Evropi skoraj nemogoče registrirati nov pesticid. »Monsanto je v Sloveniji že prisoten s hibridi koruze in oljne ogrščice,« je dodal Peter Knaflič, vodja prodaje za Crop Science v regiji. Tudi Bayer prodaja gensko spremenjena semena v ZDA, ne v evropske države.
Tina Modic iz Bayerja je opozorila, da je gniloba krompirja v preteklosti povzročila milijon mrtvih na Irskem, kar bi se ponavljalo tudi zdaj, če ne bi imeli zaščitnih sredstev. Naravnih pesticidov je v hrani 99,9 odstotka, sintetičnih pa 0,1 odstotka, hrana je najpogosteje odpoklicana zaradi naravnih sestavin, poleg tega se milijoni ljudi zastrupijo s pokvarjeno hrano. »Glifosat je v isti skupini kot sol, pecilni prašek in sladkor,« je dejala Tina Modic in dodala, da je sodobno kmetijstvo trajnostno, saj ima Evropa tretjino več gozdov kot pred stoletjem. Tudi ekološko kmetijstvo uporablja številne snovi, najhujše pa je obračanje zemlje, ki povzroča erozijo prsti. Klasična odbira in žlahtnjenje traja tudi 10.000 let, zato je po njenem prihodnost urejanje genov.
»Od glavnih živil čebele oprašujejo manj kot 10 odstotkov rastlin,« je poudaril Alojz Sreš in dodal, da ne bomo izumrli zaradi izumrtja čebel, temveč zaradi onesnaženja, ki bo povzročilo izumrtje čebel. »Brez varstva rastlin izgubimo polovico pridelka, tako imajo tudi čebele in drugi opraševalci manj hrane,« pravi Sreš. Opozoril je še, da večina čebel umre zaradi bolezni in zajedalcev, ne zaradi zastrupitev. Gensko spremenjene rastline pa bi lahko imele tudi zdravila za čebele.
Bayer je prevzem Monsanta najavil že leta 2016, kar je bil velik šok za delničarje, vrednost delnic Bayerja je padla. V dveh letih so dobili soglasja 30 držav, v ta namen odprodali svoj sektor razvoja semen v BASF, s prevzemom so se strinjali tudi delničarji Monsanta. Semena so pomembna, pravi Richard Bryce, vodja divizije Crop Science za regijo Alpe Adria, saj je to prva odločitev kmeta, šele potem se odloča za zaščito rastlin.
Bayer, ki ima 100.000 zaposlenih, od tega 104 v Sloveniji, in 35 milijard evrov letnega prometa sicer proda največ zdravil na recept (48 odstotkov prihodkov), sledijo sredstva za zaščito rastlin (27 odstotkov) in zdravila brez recepta, med njimi denimo aspirin, (17 odstotkov). Ta razmerja se bodo spremenila s prevzemom Monsanta in njegovih 15 milijard evrov prihodkov. »Sedanji sistem prehrane ni trajnosten,« pravi Bryce in dodaja, da bi ga radi z inovacijami, biološko in kemijsko znanostjo ter tehnologijo, obdelavo podatkov in inženiringom radi spremenili v takega, ki bo omogočal zdrav planet in zdrave ljudi. »Če bo tehnologija pridelave hrane ostala taka kot zdaj, bomo 2050 potrebovali tri planete,« pravi Bryce.
Monsanto je že prisoten
Monsanto je še leta 2000 imel zgolj Round up, ki vsebuje glifosat, in bil na zelo slabem glasu. »V zadnjih dveh letih smo videli, da so zelo z dušo v kmetovanju, lotili so se razvoja sistema od semena do pridelka in to je glavno, da kupujemo Monsanto za tako visoko ceno,« je povedal Bryce in dodal, da v Evropi ne nameravajo prodajati gensko spremenjenih rastlin, čeprav Evropa po drugi strani dovoljuje uvoz gensko spremenjene koruze, soje, riža in bombaža. Povedal je tudi, da je v Evropi skoraj nemogoče registrirati nov pesticid. »Monsanto je v Sloveniji že prisoten s hibridi koruze in oljne ogrščice,« je dodal Peter Knaflič, vodja prodaje za Crop Science v regiji. Tudi Bayer prodaja gensko spremenjena semena v ZDA, ne v evropske države.
Tina Modic iz Bayerja je opozorila, da je gniloba krompirja v preteklosti povzročila milijon mrtvih na Irskem, kar bi se ponavljalo tudi zdaj, če ne bi imeli zaščitnih sredstev. Naravnih pesticidov je v hrani 99,9 odstotka, sintetičnih pa 0,1 odstotka, hrana je najpogosteje odpoklicana zaradi naravnih sestavin, poleg tega se milijoni ljudi zastrupijo s pokvarjeno hrano. »Glifosat je v isti skupini kot sol, pecilni prašek in sladkor,« je dejala Tina Modic in dodala, da je sodobno kmetijstvo trajnostno, saj ima Evropa tretjino več gozdov kot pred stoletjem. Tudi ekološko kmetijstvo uporablja številne snovi, najhujše pa je obračanje zemlje, ki povzroča erozijo prsti. Klasična odbira in žlahtnjenje traja tudi 10.000 let, zato je po njenem prihodnost urejanje genov.
Rastline z zdravili za čebele?
»Od glavnih živil čebele oprašujejo manj kot 10 odstotkov rastlin,« je poudaril Alojz Sreš in dodal, da ne bomo izumrli zaradi izumrtja čebel, temveč zaradi onesnaženja, ki bo povzročilo izumrtje čebel. »Brez varstva rastlin izgubimo polovico pridelka, tako imajo tudi čebele in drugi opraševalci manj hrane,« pravi Sreš. Opozoril je še, da večina čebel umre zaradi bolezni in zajedalcev, ne zaradi zastrupitev. Gensko spremenjene rastline pa bi lahko imele tudi zdravila za čebele.
