Bolj zaskrbljeni zaradi covida kot podnebne krize

Vendar pa vse več ljudi verjame v moč osebnih dejanj za boj proti podnebni krizi.
Fotografija: Skrb za okolje, ki je bila leta 2019 vodilna, se je pomaknila na četrto mesto, to je za zdravje, brezposelnost in finančno krizo. FOTO: Jewel Samad/AFP
Odpri galerijo
Skrb za okolje, ki je bila leta 2019 vodilna, se je pomaknila na četrto mesto, to je za zdravje, brezposelnost in finančno krizo. FOTO: Jewel Samad/AFP

Pandemija covida-19 je močno vplivala na zavedanje o resnosti podnebne krize, kaže javnomnenjska raziskava Evropske investicijske banke (EIB). Večina državljanov EU, ZDA in Kitajske bolj skrbi okužba z novim koronavirusom kot dolgoročni vpliv podnebnih sprememb. To je slabo sporočilo za EU, ki je na vrh prednostnih nalog postavila podnebno nevtralnost in zeleno okrevanje po pandemiji.

Da so bolj zaskrbljeni zaradi morebitne okužbe s covidom-19 kot zaradi prihodnjih posledic podnebnih sprememb, je odgovorilo 58 odstotkov prebivalcev EU, 67 odstotkov Američanov in 79 odstotkov Kitajcev, ki so se odzvali na anketo EIB v partnerstvu z marketinškim svetovalnim podjetjem BVA. Kljub temu pa prebivalci teh držav še vedno verjamejo, da njihove odločitve in dejanja lahko pripomorejo k boju proti podnebnim spremembam. V to verjame 72 odstotkov Evropejcev, prav toliko Američanov in kar 82 odstotkov Kitajcev.

Odstotek tistih, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje o moči individualnih dejanj za boj proti podnebni krizi, se je od leta 2019 povečal v vseh državah; pri državljanih EU za tri odstotne točke, pri Američanih za sedem in Kitajcih za 12 odstotnih točk. Med tistimi, ki menijo, da s svojim vedenjem lahko pripomorejo k blažitvi podnebnih sprememb, je v EU in ZDA precej več mlajših kot starejših (v EU 77 odstotkov v starostni skupini od 15 do 29 let v primerjavi s 64 odstotki v skupini 65 ali več let), medtem ko na Kitajskem te razlike ni.

Bojazen za zdravje zaradi pandemije covida-19 vpliva tudi na uporabo javnega prevoza, kar povečuje izpuste prometa. Tri četrtine Američanov, 71 odstotkov Kitajcev in 67 odstotkov Evropejcev ga uporablja redkeje zaradi strahu pred okužbo. Delež je še posebno visok v Italiji (77 odstotkov), Romuniji (78 odstotkov), na Portugalskem (80 odstotkov) in na Malti (83 odstotkov). Med anketiranci v Sloveniji je takšnih, ki so se odpovedali javnemu prevozu zaradi nevarnosti okužbe z novim koronavirusom, 55 odstotkov.
 

Najlažje brez letenja, težko brez avtomobila


V dobro podnebja bi se udeleženci raziskave ne glede na kraj bivanja najlažje odpovedali letenju (40 odstotkov Evropejcev, 38 odstotkov Američanov in 43 odstotkov Kitajcev). Med Evropejci je slaba petina odgovorila, da bi se najlažje odrekli spletnim videoprenosom, 16 odstotkov prehranjevanju z mesom, 15 odstotkov novim oblačilom, le desetina pa bi žrtvovala svoj avtomobil. V Evropi so ženske (20 odstotkov) tiste, ki bi se lažje od povedale mesu kot moški (deset odstotkov). Ko so anketirancem postavili nasprotno vprašanje, čemu bi se najtežje odpovedali, je skoraj 40 odstotkov Evropejcev in Američanov dejalo, da bi bil to avtomobil. Med tistimi, ki bi se najtežje odpovedali avtomobilu, so prebivalci na podeželju (51 odstotkov), prebivalci Italije, Slovenije (oboji 46 odstotkov), Malte (49 odstotkov) in Luksemburga (52 odstotkov).

Po drugi strani pa je dobra petina Evropejcev (prav toliko Američanov in 37 odstotkov Kitajcev) dejala, da se bodo ob sprostitvi omejitev pri potovanjih izogibali letalom zaradi zelo velikega ogljičnega odtisa takšnega načina potovanja. Dvainštirideset odstotkov evropskih državljanov je povedalo, da bodo počitnice preživeli doma ali v bližnji državi, ker želijo s tem zmanjšati ogljične emisije. Tretjina Evropejcev (ter 29 odstotkov Kitajcev in 35 odstotkov Američanov) pa bo po koncu pandemije potovala z letalom v enakem obsegu kot pred pandemijo.
 

Podnebna kriza s prvega na četrto mesto


V prvem delu raziskave je večina Evropejcev pandemijo covida-19 označila za največjo težavo, s katero se spopada njihova država. Leta 2019, ko je bila raziskava prvič izvedena, je skoraj polovica vprašanih Evropejcev na prvo mesto postavila podnebne spremembe, letos je podnebna kriza šele na četrtem mestu. Tretjina Evropejcev meni, da je podnebna kriza največji izziv. Podobno je v ZDA, na Kitajskem pa je največji delež (61 odstotkov) anketiranih na prvo mesto še vedno uvrstil podnebne spremembe.

Poleg strahu za zdravje, povezanega s covidom-19, Evropejce in Američane zelo skrbijo tudi ekonomske in družbene posledice pandemije. Na drugo in tretje mesto so postavili brezposelnost in finančno krizo. Kljub temu pa je večina (57 odstotkov) Evropejcev (ter 49 odstotkov Američanov in 73 odstotkov Kitajcev) prepričana, da morajo ukrepi za gospodarsko okrevanje upoštevati podnebno krizo, njihove vlade pa bi morale spodbujati nizkoogljično in podnebno odporno rast.

Preberite še:

Komentarji: