Medtem ko slovensko gospodarstvo in ljudje veliko pričakujejo od pravkar začete gradnje nove železniške proge med Divačo in Koprom, je v sosednji Furlaniji - Julijski krajini čutiti pritiske na italijansko vlado, češ da bo slovenski drugi tir za Italijo pomenil »okoljsko tveganje«. Italijanska poslanka iz vrst Demokratske stranke Debora Serracchiani je italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia prosila, naj to temo uvrsti na 7. zasedanje predstavnikov obeh vlad, ki je danes v Rimu.



Debora Serracchiani je Farnesino (italijansko zunanje ministrstvo) opozorila, da gradnja železniške povezave med Divačo in Koprom pomeni okoljsko tveganje za dolino Glinščice v Italiji. Tržaški Primorski dnevnik je poročal, da so zaskrbljeni tako domačini kot predstavniki stroke. »Minister, ki se mu zahvaljujem za hiter odziv, mi je zagotovil, da bo zaščita okolja v severnem Jadranu še naprej v ospredju pogovorov med Rimom in Ljubljano,« je sporočila italijanska poslanka.



Zaradi takega stališča predstavnikov Italije smo želeli od ministrstva za zunanje zadeve izvedeti, kakšen odnos bo slovenska vlada zavzela do neutemeljenih pritiskov in do vprašanj, na katera so odgovori že dolgo znani. Prva vlada Janeza Janše in vlada Boruta Pahorja sta se s predstavniki italijanske države več let (od leta 2006 do leta 2010) resno dogovarjali, skupno projektirali in usklajevali potek proge, ki bi pomenila dodatno transportno možnost tudi za Trst in povezovanje obeh pristanišč. Zdaj »tvegana« proga je imela ob načrtovanju vso podporo italijanskih državnih organov.

S slovenskega ministrstva za zunanje zadeve nam na vprašanje niso odgovorili. Na ministrstvu za okolje in prostor pa so pojasnili, da je v procesu priprave drugega tira, ki je trajal deset let, Slovenija ravnala skladno z mednarodnim in evropskim pravnim redom ter izvedla postopek presoje na okolje s čezmejnimi posvetovanji. »Šele na podlagi teh konzultacij je bilo mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje, v končnem projektu pa so vključeni vsi okoljski pogoji. Še posebno pozorno so strokovnjaki obravnavali vplive na jame in morebitne čezmejne vplive ter temu prilagodili rešitve. Tako so prav v Glinščici namesto nasipa sprojektirali poseben viadukt, s čimer so pomembno zmanjšali vplive na okolje. Trasa je bila dogovorjena med državama, zato poteka tako blizu meje ter pomeni pomemben prispevek Slovenije k trajnostni mobilnosti in zmanjševanju toplogrednih plinov.« Slovenija je zelo natančno presojala vplive hrupa na prebivalce in te vplive z dodatnimi ukrepi ublažila, prav tako je zmanjšala vse vplive na Glinščico. Čezmejna presoja vplivov na okolje je z Italijo že več let zaključena. »Ministrstvo za okolje in prostor razume, da se posamezna vprašanja prebivalcev lahko pojavijo tudi naknadno, med gradnjo, zato je vedno pripravljeno odgovoriti na vsa vprašanja. Projekt bo sodoben in bo pomembno vplival na zmanjšanje toplogrednih vplivov, zato predstavlja pomemben ukrep za doseganje ciljev pariškega sporazuma,« odgovarjajo na MOP.
 

Sedanja proga ogroža vodo, gozdove, ljudi in živali

Na ministrstvu za infrastrukturo so prepričani, da je gradnja drugega tira nujna tudi zaradi okoljskih tveganj sedanje proge. Junija 2019 je ob iztirjenju vlaka v podtalnico izteklo več kot 10.000 litrov kerozina in s tem ogrozilo edini slovenski vodni vir v slovenski Istri, posledice pa bi lahko bile tudi za prebivalce Italije. Leta 2016 je zaradi zaviranja vlaka izbruhnil velik gozdni požar, v katerem je pogorelo kar 350 hektarov občutljivega gozda na Krasu. Nemalokrat so taki gozdni požari prehajali državno mejo.
»Novi tir se bo kar najbolj izognil občutljivemu vodovarstvenemu območju reke Rižane. Vodovarstveno območje bo prečkal le drugi predor na kraškem delu trase. Zgrajen bo po najvišjih evropskih standardih, saj bo vsa odpadna voda prek lovilcev olj vodila v vodotesne zadrževalne bazene in bo v primeru izrednih dogodkov omogočala odvoz na čiščenje in nadaljnjo obdelavo. Poudarjamo, da so bile pri umeščanju proge, ki se zdaj gradi, opravljene obsežne okoljske analize in presoje, ki niso ugotovile visokih tveganj za okolje ne na slovenski, še manj na italijanski strani,« so nam odgovorili z ministrstva za infrastrukturo.



Traso stare proge nameravajo po dograditvi obeh novih vzporednih tirov vrniti naravi oziroma nameniti kolesarski in pešpoti skozi enega najlepših delov slovenske krajine na prehodu Krasa v Istro. Neprimerno večje okoljsko tveganje kot drugi tir je več kot 40 milijonov ton nafte in derivatov, ki jih vsako leto tovorijo skozi tržaško pristanišče v Dolini, v neposredni bližini Glinščice.