Evropski parlament in svet dosegla dogovor o prihodnosti kmetijstva

Dorečeno je, kolikšen odstotek denarja bodo države morale nameniti za ekosheme ter male kmetije. Evropski zeleni napovedali glasovanje proti reformi.
Fotografija: Pred uveljavitvijo morajo o dogovoru glasovati še v evropskem parlamentu in svetu EU. FOTO: Damien Meyer/Afp
Odpri galerijo
Pred uveljavitvijo morajo o dogovoru glasovati še v evropskem parlamentu in svetu EU. FOTO: Damien Meyer/Afp

Pogajalci evropskega parlamenta in sveta EU, ki zastopa države članice, so pred nekaj minutami dosegli dogovor o zakonodajnem svežnju reforme skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027. Vsebina končnega dogovora ni bila javno objavljena.

»Pri nekaterih zadevah smo si želeli drugačen razplet, vendar smo v splošnem lahko zadovoljni z dogovorom, ki smo ga dosegli,« je na twitterju zapisal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Zadovoljen je bil tudi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, ki je čivknil, da so »postavili reformo SKP na drugačno, zeleno pot». In še: »To je velik korak v pravo smer, delo se nadaljuje, vendar je zdaj mogoče povezati SKP z zelenim dogovorom.« 

Pogajalci so se danes dogovorili o najbolj perečih odprtih zadevah. Glavna je bila, koliko denarja iz ovojnice za neposredna plačila bodo države morale nameniti za ekosheme (prakse, ki prispevajo k varstvu okolja), in kako strogo se bodo morale tega držati. V obdobju 2023-2025 bodo za ekosheme morale nameniti 20 odstotkov neposrednih plačil, v obdobju 2025-2027 pa 25 odstotkov. Razliko do zahtevanega izdatka za ekosheme bodo morale porabiti za zelene ukrepe na drugih področjih, poroča Reuters.

A na voljo bodo tudi odpustki. Države, ki bodo namenile več kot 30 odstotkov denarja iz drugega stebra za okolju prijazne kmetijske prakse, bodo za ekosheme lahko namenile za do 50 odstotkov denarja manj. Med ekosheme bi lahko spadale prakse, kot so ekološko kmetovanje in renaturacija mokrišč, vendar dogovor natančno ne določa, katere so te prakse.

Vseeno je dogovor glede denarja za ekosheme nekakšen kompromis med bolj ambicioznim predlogom evropskega parlamenta, ki je zahteval, da se za ekosheme porabi 30 odstotkov vseh neposrednih plačil, ter predlogom držav članic, ki so prvotno zahtevale 20 odstotkov. Predlog o pragu pri 18 odstotkih, ki ga je pogajalcem ponudilo portugalsko predsedstvo svetu EU, je vodil k propadu pogajanj o reformi SKP v maju.  
 

Najmanj deset odstotkov za male in srednje kmetije


Drugi dogovor je glede denarja za male in srednje kmetije. Za te bodo morale države članice nameniti najmanj deset odstotkov neposrednih plačil, vendar pa se tej zahtevi lahko izognejo, če bodo uporabile druge metode za pravično porazdelitev denarja, piše Reuters.

Za podporo mladim kmetom bodo države morale nameniti vsaj tri odstotke kmetijskega proračuna. Podpora za nove kmete pa bo zagotovljena iz programa razvoja podeželja.

Pogajalci evropskega parlamenta so dosegli tudi zagotovilo, da bo evropska komisija pri presoji nacionalnih strateških načrtov SKP preverjala njihov prispevek k doseganju okoljskih in podnebnih zavez EU ter evropske strategije za bolj trajnostno hrano Od kmetije do vilic in strategije za biodiverziteto do leta 2030.
 

Višje kazni za kršitelje


Glede pogojevanja izplačil subvencij s spoštovanjem evropske zakonodaje o zaposlovanju (t. i. socialne pogojenosti) so se države članice dogovorile, da bo to od leta 2023 nezavezujoče, po letu 2025 pa bodo nacionalni inšpektorji za delo v povezavi z agencijami za izplačila kmetijskih subvencij kršitve sankcionirali. V vmesnem obdobju bo evropska komisija spremljala vpliv novega mehanizma in pripravila študijo, ali se je spoštovanje pravic delavcev izboljšalo. 

Za serijske kršitelje zahtev EU, denimo na področju okolja ali dobrobiti živali, se obetajo višje kazni, namesto zdajšnjega petodstotnega jih čaka desetodstotno zmanjšanje upravičene pomoči.

FOTO: Jure Eržen/Delo
FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Greenpeace: prodaja malih kmetij, narave in podnebja 


Veliko razočaranje in težke besede prihajajo s strani evropskih zelenih in okoljskih nevladnih organizacij, ki menijo, da dogovor o SKP ni skladen z evropskim zelenim dogovorom, saj so številni ukrepi ozelenitve kmetijstva šibki ali prostovoljni. 

Evropski poslanec Bas Eickhout iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze je na twitterju napovedal, da bodo glasovali proti reformi SKP, ter povabil socialiste in liberalce, da storijo enako.

Celia Nyssens iz Evropske federacije okoljskih nevladnih organizacij (EEB) je dejala, da obstaja tveganje, da bodo ekosheme »financirale status quo«, saj ni zagotovil, da bodo prinesle okoljske koristi.

Evropska veja nevladne organizacije Greenpeace je na twitterju dogovor označila za poraz, ki »prodaja male kmetije, naravo in podnebje. Politika, ki še naprej plačuje industrijsko pridelano meso, mleko in krmo, ni zelena reforma, ampak le zeleno zavajanje«, je zapisala in evropski parlament pozvala h glasovanju proti zakonodajnemu svežnju reforme SKP.

Evropsko računsko sodišče je v tem tednu objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da skupna kmetijska politika v obdobju 2014-2020 ni bila uspešna pri zmanjšanju toplogrednih emisij kljub temu, da je porabila 100 milijard evrov za »podnebju prijazne« subvencije od leta 2014. Polovico emisij iz kmetijstva prispeva živinoreja, te emisije se od leta 2010 niso zmanjšale.

Besedilo političnega dogovora o zakonodajnem svežnju reforme SKP čaka še tehnično in pravno piljenje. Pred vstopom v veljavo morajo o njem glasovati v evropskem parlamentu - najprej odbor za kmetijstvo, zatem vsi poslanci - in svetu EU. Nova pravila bodo začela veljati 1. januarja 2023. 

Pogajanja o prihodnosti skupne kmetijske politike so se začela pred tremi leti. Za kmetijstvo in razvoj podeželja bodo države članice dobile 387 milijard evrov, kar je slaba tretjina proračuna EU v obdobju 2021-2027.

Preberite še:

Komentarji: