Gozdovi žrtev čedalje pogostejših ujm
Ob jutrišnjem Dnevu Zemlje se spomnimo tudi gozdov, ki so v času pandemije pogosto cilj sprehodov.
Odpri galerijo
Naravne ujme so čedalje bolj pogoste, bolj odporen je raznolik gozd. FOTO: Zavod Za Gozdove
Posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v naraščanju povprečne temperature zraka, vse višjih temperaturnih ekstremih in bolj pogostih naravnih ujmah (žledolomi, vetrolomi, suše in napadi škodljivcev), močno vplivajo tudi na slovenske gozdove, sporočajo iz Zavoda za gozdove.
»Aktivna sanacija posledic naravnih ujm v slovenskih gozdovih, ki jo lastniki gozdov izvajajo ob pomoči in strokovnem usmerjanju javne gozdarske službe, je zgled drugim evropskim državam, kljub temu pa vsakoletne naravne ujme, ki jih spremljajo prenamnožitve podlubnikov (predvsem smrekovih lubadarjev), spreminjajo podobo slovenskih gozdov. Kot posledica sprememb v okolju in človekove dejavnosti, predvsem globalne trgovine, se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki otežujejo naravno obnovo gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami,« ugotavljajo.
Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. »Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, ki jih išče gozdarska stroka, so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi,« pojasnjujejo v Zavodu za gozdove.
Z gozdovi v Sloveniji gospodarijo po načelih sonaravnosti, kar pomeni, da upoštevajo in posnemajo naravne procese in dajejo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. »Sadimo le v izrednih primerih, denimo po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove gozda,« dodajajo in še pojasnijo, da je celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, v zadnjih letih, ko so naravne ujme postale tako rekoč stalnica, pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijajo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot so LIFEGENMON, LIFE SySTEMiC in LIFE ARTEMIS.
»Aktivna sanacija posledic naravnih ujm v slovenskih gozdovih, ki jo lastniki gozdov izvajajo ob pomoči in strokovnem usmerjanju javne gozdarske službe, je zgled drugim evropskim državam, kljub temu pa vsakoletne naravne ujme, ki jih spremljajo prenamnožitve podlubnikov (predvsem smrekovih lubadarjev), spreminjajo podobo slovenskih gozdov. Kot posledica sprememb v okolju in človekove dejavnosti, predvsem globalne trgovine, se v slovenskih gozdovih pojavljajo tudi invazivne tujerodne vrste, ki otežujejo naravno obnovo gozdov z avtohtonimi drevesnimi vrstami,« ugotavljajo.
Kako pomagajo gozdu?
Glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji bo prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih. »Z ukrepi prilagajanja gospodarjenja z gozdovi želimo okrepiti stabilnost in odpornost gozdnih sestojev na pričakovane pogoste naravne ujme. Ustrezne rešitve, ki jih išče gozdarska stroka, so v mozaičnem strukturiranju gozdnih sestojev, v oblikovanju prebiralnih zgradb v za to primernih sestojih in v pravočasnih redčenjih odraščajočih gozdnih sestojev. Za zdrave in odporne gozdove je pomembno, da so genetsko pestri in sestavljeni iz avtohtonih in rastiščem prilagojenih drevesnih vrst. Takšni gozdovi se bodo lahko prilagodili hitrim spremembam v naravi,« pojasnjujejo v Zavodu za gozdove.
Gozd je treba obnoviti, ko se ne more sam. FOTO: Zavod Za Gozdove
Z gozdovi v Sloveniji gospodarijo po načelih sonaravnosti, kar pomeni, da upoštevajo in posnemajo naravne procese in dajejo prednost naravni obnovi pred obnovo gozdov s sadnjo sadik gozdnega drevja. »Sadimo le v izrednih primerih, denimo po naravnih ujmah, ko je poškodovana večja površina gozda in ko procesi naravne obnove ne zagotavljajo ustrezne zasnove gozda,« dodajajo in še pojasnijo, da je celotno slovensko gozdarstvo, od javne gozdarske službe, gozdarske politike, gozdarskih podjetij, lastnikov gozdov, raziskovalcev, izobraževalnih ustanov do podjetij, ki se ukvarjajo s trženjem in predelavo lesa, v zadnjih letih, ko so naravne ujme postale tako rekoč stalnica, pridobilo bogate izkušnje in nova znanja o ustrezni in učinkoviti sanaciji poškodovanih gozdov. Ta znanja in rešitve razvijajo naprej tudi v okviru evropskih projektov kot so LIFEGENMON, LIFE SySTEMiC in LIFE ARTEMIS.
