Kemis je nehal sprejemati nevarne odpadke
Po odločbi okoljske inšpekcije je velik del glavne stavbe nelegalna gradnja, v Kemisu pa opozarjajo, da bo zdravstvo v tem času ostalo brez rešitev.
Odpri galerijo
V Kemisu so med sanacijo v požarno varnost vložili milijon evrov. FOTO: Matej Družnik/Delo
Kemis je danes prevzel odločbo inšpektorata za okolje in prostor, s katero je inšpektorat odločil, da je pomemben del glavnega objekta nelegalna gradnja, zaradi česar v tem delu objekta od dneva prevzema odločbe Kemis ne sme več opravljati poslovne dejavnosti. V Kemisu opozarjajo, da je inšpekcija dve leti spremljala sanacijo in ni imela nobenih pripomb.
Direktor Kemisa Boštjan Šimenc pravi, da bodo spoštovali odločbo, a ob tem opozoril, da bo s prenehanjem delovanja Kemisa Slovenija ostala brez pomembnega objekta za ravnanje z odpadki, na kar v času boja zoper Covid-19 opozarjajo tudi mnoge bolnišnice in druge zdravstvene ustanove. Danes so namreč ustavili dovoz novih nevarnih odpadkov na lokacijo na Vrhniki.
Kemis bo v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem poskrbel za trajno odstranitev vseh nevarnih odpadkov, ki so še na njegovem območju, torej bo izvajal svojo dejavnost do odstranitve vseh odpadkov, ki se trenutno nahajajo znotraj objekta.
»Slovensko gospodarstvo in velik del storitvenih dejavnosti bo tako kmalu ostalo brez enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki po mnenju strokovnjakov za požarno varnost sodi med varnostno najbolje opremljene objekte za ravnanje z odpadki, ne samo v Sloveniji temveč tudi v širšem prostoru,« pravi Šimenc.
Samo od januarja do septembra je Kemis poskrbel za odstranitev 16.585 ton odpadkov. Od tega je bilo 11.404 ton nevarnih in 5181 ton nenevarnih odpadkov. Med nevarnimi odpadki je bilo 130 ton sijalk, 100 ton odpadnih baterij in akumulatorjev, 500 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, 100 ton odpadkov iz zdravstva, 35 ton nevarnih kemikalij, 300 ton embalaže nevarnih snovi, 2000 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil, 4200 ton odpadkov iz proizvodnje in uporabe barv in lakov in 4.000 ton odpadkov iz proizvodnje umetnih materialov.
V Kemisu še opozarjajo, da Slovenija nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z določenimi nevarnimi odpadki. Nekateri povzročitelji bodo tako ostali brez pomembnega poslovnega partnerja. Šimenc je zaskrbljen zaradi ravnanja države. »Zapira dejavnost enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z odpadki, ki je v sanacijskem postopku uvedel v svoje delovanje najboljšo razpoložljivo tehnologijo, hkrati pa zaradi zapiranja takšnega objekta posredno prispeva k uporabi za okolje nevarnih rešitev ravnanja z nevarnimi odpadki kot so črna odlagališča, izlivanje v kanalizacijo in podobno,« opozarja Šimenc in napoveduje, da bo vložil pritožbo na odločbo v najkrajšem možnem času.
Direktor Kemisa Boštjan Šimenc pravi, da bodo spoštovali odločbo, a ob tem opozoril, da bo s prenehanjem delovanja Kemisa Slovenija ostala brez pomembnega objekta za ravnanje z odpadki, na kar v času boja zoper Covid-19 opozarjajo tudi mnoge bolnišnice in druge zdravstvene ustanove. Danes so namreč ustavili dovoz novih nevarnih odpadkov na lokacijo na Vrhniki.
Kemis bo v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem poskrbel za trajno odstranitev vseh nevarnih odpadkov, ki so še na njegovem območju, torej bo izvajal svojo dejavnost do odstranitve vseh odpadkov, ki se trenutno nahajajo znotraj objekta.
Direktor Kemisa Boštjan Šimenc opozarja, da inšpekcija med dveletno sanacijo ni imela nobenih pripomb. FOTO: Roman Šipić/Delo
»Slovensko gospodarstvo in velik del storitvenih dejavnosti bo tako kmalu ostalo brez enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki po mnenju strokovnjakov za požarno varnost sodi med varnostno najbolje opremljene objekte za ravnanje z odpadki, ne samo v Sloveniji temveč tudi v širšem prostoru,« pravi Šimenc.
Samo od januarja do septembra je Kemis poskrbel za odstranitev 16.585 ton odpadkov. Od tega je bilo 11.404 ton nevarnih in 5181 ton nenevarnih odpadkov. Med nevarnimi odpadki je bilo 130 ton sijalk, 100 ton odpadnih baterij in akumulatorjev, 500 ton nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, 100 ton odpadkov iz zdravstva, 35 ton nevarnih kemikalij, 300 ton embalaže nevarnih snovi, 2000 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil, 4200 ton odpadkov iz proizvodnje in uporabe barv in lakov in 4.000 ton odpadkov iz proizvodnje umetnih materialov.
Maja 2017 je v Kemisu gorelo, onesnaženje je seglo daleč. FOTO: Leon Vidic/Delo
V Kemisu še opozarjajo, da Slovenija nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z določenimi nevarnimi odpadki. Nekateri povzročitelji bodo tako ostali brez pomembnega poslovnega partnerja. Šimenc je zaskrbljen zaradi ravnanja države. »Zapira dejavnost enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z odpadki, ki je v sanacijskem postopku uvedel v svoje delovanje najboljšo razpoložljivo tehnologijo, hkrati pa zaradi zapiranja takšnega objekta posredno prispeva k uporabi za okolje nevarnih rešitev ravnanja z nevarnimi odpadki kot so črna odlagališča, izlivanje v kanalizacijo in podobno,« opozarja Šimenc in napoveduje, da bo vložil pritožbo na odločbo v najkrajšem možnem času.
