Kemis znova zbira odpadke, direktor Nanut odhaja
Končana delna sanacija, inšpekcija prižgala zeleno luč za ponovno zbiranje odpadkov. Maja vodenje podjetja prevzema Boštjan Šimenc.
Odpri galerijo
Prenovljeno skladišče za tekoče nevarne odpadke je za zdaj še prazno. Foto: Tomi Lombar/Delo
Skoraj leto po požaru so v Kemisu opravili prvi del sanacije poškodovanih objektov in v torek tiho, ne da bi obvestili javnost, delno zagnali »proizvodnjo«. Zbirati so začeli tekoče in nekatere trdne odpadke, kot so sijalke in baterije. Začetek polnega delovanja napovedujejo za zadnjo četrtino leta, vendar pod novim vodstvom.
Direktor Emil Nanut, ki je postavil podjetje za zbiranje nevarnih odpadkov na Vrhniki, bo maja položaj prepustil vodji razvoja Boštjanu Šimencu. Do upokojitve bo ostal v družbi kot pomočnik direktorja in »pomagal, da bo Kemis pridobil najmanj takšen sloves, kot ga je imel pred požarom - najboljše podjetje za ravnanje z nevarnimi odpadki«.
Kot je Nanut dejal na konferenci v kontejnerski jedilnici podjetja, na katero so bili vabljeni le novinarji, je Kemis s sanacijo objekta za zbiranje tekočih nevarnih odpadkov, ki je bil v požaru manj poškodovan, izpolnil pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja za ponovni začetek delovanja. Okoljska inšpekcija je po požaru 15. maja lani podjetju prepovedala delovanje do izvedbe nujnih sanacijskih ukrepov. Da jih je uspešno opravilo, sta potrdili tako gradbena kot okoljska inšpekcija, ki sta v zadnjem tednu opravili dva pregleda.
Nanutov naslednik Boštjan Šimenc, ki je tudi operativni vodja sanacije, je pred prenovljenim delom objekta z za zdaj še praznimi rezervoarji za tekoče nevarne odpadke (ta zakriva ukrivljeno konstrukcijo v požaru uničenega dela objekta) pojasnil, kaj so naredili: zamenjali so vse požarne stene, tako da so zdaj dvakrat debelejše od prvotnih, streho in sistem za požarno javljanje. Obnovili so električno napeljavo, gasilni sistem in požarne obloge v skladiščnih boksih. Dodali so požarne zaščite konstrukcije, požarno zaščito stropa in zaščite stebrov, ki jih prej ni bilo.
Brez gradbenega dovoljenja
Šimenc zagotavlja, da je protipožarna varnost v podjetju že danes boljša kot pred požarom. Na vprašanje, zakaj ne organizirajo svoje poklicne gasilske enote, odgovarja, da poklicnih gasilcev trenutno ni na trgu. So pa na izobraževanje za gasilce poslali šest zaposlenih, ki se bodo vključili v prostovoljno gasilsko društvo v Sinji Gorici, dodaja Nanut. Trije zaposleni v Kemisu so bili že pred požarom člani tega društva.Za doslej opravljena sanacijska dela podjetje ni potrebovalo tehničnega pregleda in gradbenega dovoljenja. Zadnjega prav tako ne bo potrebovalo za sanacijo dela skladišča za trdne odpadke, kjer bo moralo zamenjati tudi močno poškodovano nosilno konstrukcijo.
Sanacija bo potekala v drugi polovici leta. Pravno mnenje, da Kemis gradbenega dovoljenja za poseg v nosilno konstrukcijo ne potrebuje, čeprav zakon o graditvi objektov to zahteva, je spisala odvetniška družba, s katero Kemis sodeluje. Kot argument je navedla izjemo v omenjenem zakonu, ki pravi, da gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, če gre za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice.
Gradbena inšpekcija je to pravno razlago »kupila«, a je postopek »zaradi interesa javnosti« vseeno vodila naprej. Nazadnje je bila na gradbišču 13. aprila, ko je znova ugotovila, da se na lokaciji ne izvaja nezakonita gradnja. Je pa vodstvo Kemisa opozorila, da bo moralo pred polnim začetkom delovanja od vrhniške upravne enote pridobiti uporabno dovoljenje. Pogoj zanj sta tehnični pregled objekta in dokumentacija, da je ta skladen z gradbenimi, požarnimi in komunalnimi predpisi. Opozorilo kaže razumeti v smeri, da je podjetje enkrat že obšlo zahtevo po pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja, in sicer pri gradnji nadstrešnice leta 2011. Ta je v lanskem požaru v celoti zgorela.
Štiri naloge za Kemis
Agencija za okolje (Arso) je Kemisu prejšnji teden izdala odločbo za dopolnilno sanacijo Tojnice po požaru, ki zajema štiri ukrepe: ponovno analizo zemljine, kjer so se požarne vode, pomešane z nevarnimi snovmi, izlile v Tojnico, petletni monitoring vode, usedlin in biote v Tojnici in Ljubljanici, ozelenitev območja na kraju izvedene primarne sanacije in kot kompenzacijski ukrep za izpad turističnega prihodka vrhniške občine ureditev učne poti Mali plac v Bevkah, za kar bo moralo podjetje odšteti 30.000 evrov.
Arsovo odločbo še proučujejo, Nanut pravi, da jo bodo večji del uresničili, dvomi pa, ali je upravičen tako obsežen monitoring Tojnice in Ljubljanice. Prva ponudba za izvedbo monitoringa, ki jo je prejel, znaša več kot 300.000 evrov. Ta znesek je glede na škodo, ki jo je požar povzročil na vodotoku, po njegovem nesorazmerno visok. Odločbo bodo predali odvetnikom, ti jim bodo svetovali, ali naj se v delu, ki se nanaša na izvedbo monitoringa, pritožijo na upravno sodišče. Doslej so za analize vzorcev vode, zemljin, trave in zraka plačali 150.000 evrov. Prav toliko so namenili za sanacijo Tojnice, po približno 30.000 evrov pa za uničeno gasilsko opremo in preglede gasilcev. Znesek sanacije objekta po požaru je po Nanutovih besedah poslovna skrivnost.
Od požara do nedavnega so delovali kot posrednik in prevoznik nevarnih odpadkov, s čimer so ustvarili od 30 do 40 odstotkov mesečne realizacije iz obdobja pred požarom. Od 40 zaposlenih jih je bilo do nedavnega 20 na čakanju, zdaj se v podjetje vračajo. Štirje zaposleni so po požaru dali odpoved.
Nezaupanje prebivalcev
Ponovna pridobitev zaupanja bo težko delo, vendar so v podjetju pripravljeni trdo delati za to, je dejal Nanut, obenem pa znova okrcal medije, civilne iniciative in občinski svet, češ da širijo neresnice. Pred vhodom v podjetje je stal Andrej Markovič iz civilne iniciative Ekovrh, Nanut je pristopil k njemu in ga povabil na ogled izvedenih del. Markovič je dejal, da nima nič proti direktorju, nadaljnje poslovanje Kemisa pa vidi predvsem kot vprašanje legitimnosti, glede katerega so si Vrhničani enotni. »Vsi svetniki so jasno izrazili nepodporo nadaljnjemu poslovanju, prav tako župan, tri civilne iniciative in občani na treh zborih. Kemis je na Vrhniki izgubil zaupanje, prihodnost pa bo pokazala, ali podjetje, ki se prikazuje kot družbeno odgovorno, lahko posluje v skupnosti, kjer nima zaupanja.«
Civilne iniciative opozarjajo, da se je Kemis izognil zakonodaji v primeru gradbenega dovoljenja. »Sklicuje se na izjemo v zakonu, kar je neupravičeno, tako meni tudi odvetnik, ki ga je najela občina,« pravi Markovič. Opozarja, da pravni postopki proti Kemisu še tečejo; vrhniška občina toži okoljsko ministrstvo, ker ji ni priznalo statusa stranskega udeleženca v postopku sanacije objekta po požaru.
Direktor Emil Nanut, ki je postavil podjetje za zbiranje nevarnih odpadkov na Vrhniki, bo maja položaj prepustil vodji razvoja Boštjanu Šimencu. Do upokojitve bo ostal v družbi kot pomočnik direktorja in »pomagal, da bo Kemis pridobil najmanj takšen sloves, kot ga je imel pred požarom - najboljše podjetje za ravnanje z nevarnimi odpadki«.
Kot je Nanut dejal na konferenci v kontejnerski jedilnici podjetja, na katero so bili vabljeni le novinarji, je Kemis s sanacijo objekta za zbiranje tekočih nevarnih odpadkov, ki je bil v požaru manj poškodovan, izpolnil pogoje iz okoljevarstvenega dovoljenja za ponovni začetek delovanja. Okoljska inšpekcija je po požaru 15. maja lani podjetju prepovedala delovanje do izvedbe nujnih sanacijskih ukrepov. Da jih je uspešno opravilo, sta potrdili tako gradbena kot okoljska inšpekcija, ki sta v zadnjem tednu opravili dva pregleda.
Skladišče trdnih odpadkov, ki je v požaru skoraj povsem pogorelo, bo sanirano v drugem in tretjem četrtletju leta. Foto: Tomi Lombar/Delo
Nanutov naslednik Boštjan Šimenc, ki je tudi operativni vodja sanacije, je pred prenovljenim delom objekta z za zdaj še praznimi rezervoarji za tekoče nevarne odpadke (ta zakriva ukrivljeno konstrukcijo v požaru uničenega dela objekta) pojasnil, kaj so naredili: zamenjali so vse požarne stene, tako da so zdaj dvakrat debelejše od prvotnih, streho in sistem za požarno javljanje. Obnovili so električno napeljavo, gasilni sistem in požarne obloge v skladiščnih boksih. Dodali so požarne zaščite konstrukcije, požarno zaščito stropa in zaščite stebrov, ki jih prej ni bilo.
Brez gradbenega dovoljenja
Šimenc zagotavlja, da je protipožarna varnost v podjetju že danes boljša kot pred požarom. Na vprašanje, zakaj ne organizirajo svoje poklicne gasilske enote, odgovarja, da poklicnih gasilcev trenutno ni na trgu. So pa na izobraževanje za gasilce poslali šest zaposlenih, ki se bodo vključili v prostovoljno gasilsko društvo v Sinji Gorici, dodaja Nanut. Trije zaposleni v Kemisu so bili že pred požarom člani tega društva.Za doslej opravljena sanacijska dela podjetje ni potrebovalo tehničnega pregleda in gradbenega dovoljenja. Zadnjega prav tako ne bo potrebovalo za sanacijo dela skladišča za trdne odpadke, kjer bo moralo zamenjati tudi močno poškodovano nosilno konstrukcijo.
Dolgoletni direktor Kemisa Emil Nanut bo maja vodenje podjetja prepustil Boštjanu Šimencu. Foto: Tomi Lombar
Sanacija bo potekala v drugi polovici leta. Pravno mnenje, da Kemis gradbenega dovoljenja za poseg v nosilno konstrukcijo ne potrebuje, čeprav zakon o graditvi objektov to zahteva, je spisala odvetniška družba, s katero Kemis sodeluje. Kot argument je navedla izjemo v omenjenem zakonu, ki pravi, da gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, če gre za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice.
Gradbena inšpekcija je to pravno razlago »kupila«, a je postopek »zaradi interesa javnosti« vseeno vodila naprej. Nazadnje je bila na gradbišču 13. aprila, ko je znova ugotovila, da se na lokaciji ne izvaja nezakonita gradnja. Je pa vodstvo Kemisa opozorila, da bo moralo pred polnim začetkom delovanja od vrhniške upravne enote pridobiti uporabno dovoljenje. Pogoj zanj sta tehnični pregled objekta in dokumentacija, da je ta skladen z gradbenimi, požarnimi in komunalnimi predpisi. Opozorilo kaže razumeti v smeri, da je podjetje enkrat že obšlo zahtevo po pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja, in sicer pri gradnji nadstrešnice leta 2011. Ta je v lanskem požaru v celoti zgorela.
Štiri naloge za Kemis
Agencija za okolje (Arso) je Kemisu prejšnji teden izdala odločbo za dopolnilno sanacijo Tojnice po požaru, ki zajema štiri ukrepe: ponovno analizo zemljine, kjer so se požarne vode, pomešane z nevarnimi snovmi, izlile v Tojnico, petletni monitoring vode, usedlin in biote v Tojnici in Ljubljanici, ozelenitev območja na kraju izvedene primarne sanacije in kot kompenzacijski ukrep za izpad turističnega prihodka vrhniške občine ureditev učne poti Mali plac v Bevkah, za kar bo moralo podjetje odšteti 30.000 evrov.
Arsovo odločbo še proučujejo, Nanut pravi, da jo bodo večji del uresničili, dvomi pa, ali je upravičen tako obsežen monitoring Tojnice in Ljubljanice. Prva ponudba za izvedbo monitoringa, ki jo je prejel, znaša več kot 300.000 evrov. Ta znesek je glede na škodo, ki jo je požar povzročil na vodotoku, po njegovem nesorazmerno visok. Odločbo bodo predali odvetnikom, ti jim bodo svetovali, ali naj se v delu, ki se nanaša na izvedbo monitoringa, pritožijo na upravno sodišče. Doslej so za analize vzorcev vode, zemljin, trave in zraka plačali 150.000 evrov. Prav toliko so namenili za sanacijo Tojnice, po približno 30.000 evrov pa za uničeno gasilsko opremo in preglede gasilcev. Znesek sanacije objekta po požaru je po Nanutovih besedah poslovna skrivnost.
Od požara do nedavnega so delovali kot posrednik in prevoznik nevarnih odpadkov, s čimer so ustvarili od 30 do 40 odstotkov mesečne realizacije iz obdobja pred požarom. Od 40 zaposlenih jih je bilo do nedavnega 20 na čakanju, zdaj se v podjetje vračajo. Štirje zaposleni so po požaru dali odpoved.
Nezaupanje prebivalcev
Ponovna pridobitev zaupanja bo težko delo, vendar so v podjetju pripravljeni trdo delati za to, je dejal Nanut, obenem pa znova okrcal medije, civilne iniciative in občinski svet, češ da širijo neresnice. Pred vhodom v podjetje je stal Andrej Markovič iz civilne iniciative Ekovrh, Nanut je pristopil k njemu in ga povabil na ogled izvedenih del. Markovič je dejal, da nima nič proti direktorju, nadaljnje poslovanje Kemisa pa vidi predvsem kot vprašanje legitimnosti, glede katerega so si Vrhničani enotni. »Vsi svetniki so jasno izrazili nepodporo nadaljnjemu poslovanju, prav tako župan, tri civilne iniciative in občani na treh zborih. Kemis je na Vrhniki izgubil zaupanje, prihodnost pa bo pokazala, ali podjetje, ki se prikazuje kot družbeno odgovorno, lahko posluje v skupnosti, kjer nima zaupanja.«
Civilne iniciative opozarjajo, da se je Kemis izognil zakonodaji v primeru gradbenega dovoljenja. »Sklicuje se na izjemo v zakonu, kar je neupravičeno, tako meni tudi odvetnik, ki ga je najela občina,« pravi Markovič. Opozarja, da pravni postopki proti Kemisu še tečejo; vrhniška občina toži okoljsko ministrstvo, ker ji ni priznalo statusa stranskega udeleženca v postopku sanacije objekta po požaru.
