Okoljske organizacije zahtevajo ustavno presojo

Korenito zmanjšanje pravic, ki jih je prinesel protikoronski interventni zakon, je po njihovem mnenju protiustavno.
Fotografija: Minister za okolje Andrej Vizjak želi zlasti preprostejše umeščanje hidroelektrarn. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Minister za okolje Andrej Vizjak želi zlasti preprostejše umeščanje hidroelektrarn. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Nevladne okoljske organizacije Focus, Lutra in Društvo za preučevanje rib so na ustavno sodišče vložile predlog za ustavno presojo drugega zakona za omejitev širjenja koronavirusa in predlog za začasno zadržanje členov, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj.

Senka Šifkovič Vrbica, okoljska pravnica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, je povedala, da se je za sodelovanje zanimalo več organizacij, vendar so se zaradi jasnosti omejili na tri. Od 30 organizacij, ki delujejo na področju varovanja okolja, jih le pet izpolnjuje pogoje, ki jih postavlja zakon, od 47 organizacij, ki se zavzemajo za varovanje narave, pa le štiri.

»Še najhujši kriminalci imajo po predpisih zagovornika,« pravi Šifkovičeva in opozarja, da bi to načeloma moralo biti ministrstvo za okolje in prostor, vendar ima to vgrajeno nasprotje, saj odloča tudi o tem, kaj se v okolju in prostoru gradi. Zato je tako v evropski direktivi o presoji vplivov na okolje kot v aarhuški konvenciji nakazan namen, da imajo varuhi okolja in narave čim širši dostop do postopkov.

Ustavni sodniki lahko ustavijo prizadevanja gospodarstva. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ustavni sodniki lahko ustavijo prizadevanja gospodarstva. FOTO: Jure Eržen/Delo


Izločanje iz postopkov


Protikoronski zakon pa določa, da morajo imeti društva 50 članov s plačano članarino, pri čemer noben predpis ne določa, da morajo društva sploh imeti članarino ali da morajo člani članarino nakazati na bančni račun. Za zavode je zahtevana višja izobrazba kot za izdelovalce presoj vplivov na okolje. Tako Lutri, ki deluje že 22 let, zdaj manjka tretji ustrezno izobražen strokovnjak. »To so nesorazmerni ukrepi in poseg v pridobljene pravice strank v postopkih,« pravi Šifkovičeva.

Težave so tudi z nekaterimi cestami. FOTO: Leon Vidic/Delo
Težave so tudi z nekaterimi cestami. FOTO: Leon Vidic/Delo


Nevladne organizacije bi v nekaterih postopkih izdaje gradbenih dovoljenj zaradi protikoronskega zakona izgubile status stranke v postopku. »To je tako, kot da bi sodne zaostanke reševali tako, da bi za nazaj črtali stranke iz postopkov,« meni Šifkovičeva in dodaja, da zdaj investitorji lahko začnejo graditi po enostopenjskem postopku. Mogoč je upravni spor, vendar medtem ko upravno sodišče odloča, lahko v okolju nastane velika škoda. Pravnica je opozorila, da ne dajejo v ustavno presojo nič, na kar ne bi opozorila že zakonodajno-pravna služba državnega zbora.

Na ustavno sodišče so nevladniki naslovili še predlog za začasno zadržanje členov zakona, ki omejujejo nevladne okoljske organizacije.

Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da omejitve za nevladne organizacije podpira tudi gospodarstvo in da je treba najti ravnovesje med varovanjem narave in razvojem. GZS bi predpisala, da morajo nevladna okoljska društva, ki želijo sodelovati v postopkih, imeti sto članov ali več.

Preberite še:

Komentarji: