Onesnaženje s plastiko ni le grdo, je tudi nevarno
Plastična kriza je sindrom zlomljenega sistema, ki pa se ga da popraviti, pravijo v Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF).
Odpri galerijo
Plastika je poškodovala že na stotine različnih vrst živali. FOTO: Wwf
Ljubljana – Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro še poglobila, če ne bodo vsi akterji znotraj celotnega vrednostnega plastičnega kroga prevzeli odgovornosti za stvarne stroške, ki jih plastika predstavlja za naravo in ljudi, opozarja novo poročilo WWF.
Študija »Odgovornost kot rešitev onesnaževanja s plastiko« (Solving Plastic Pollution Through Accountability) ugotavlja, da je trenutno preveč odgovornosti za zmanjševanje onesnaženosti s plastiko na plečih potrošnikov in na gospodarjenju z odpadki, njihova prizadevanja pa ne bodo dovolj, če se ne vzpostavijo merila po celotni verigi, od oblikovanja do zbiranja odpadkov.
Poročilo, ki je bilo objavljeno pred pomembnim sestankom organizacije Združenih narodov za okolje, ki bo prihodnji teden v Nairobiju, opozarja, da bo dodatne 104 milijone kubičnih metrov ton plastike prišlo v naš ekosistem do leta 2030, če ne bo drastičnih sistemskih sprememb.
Plastični odpadki imajo uničujoče posledice na živali in ekosisteme. Dokumentirano je, da je bilo več kot 270 različnih vrst živali poškodovanih zaradi zapletenosti v plastiko, pri več kot 240 različnih vrstah pa so plastiko našli v prebavilih. Živali in ljudje vsako leto prek hrane in vode v telo vnesemo več in več plastike. Učinki na zdravje še niso poznani, kar je skrb vzbujajoče.
»Naš obstoječi način proizvodnje, uporabe in zbiranja plastike je problematičen in netrajnosten. Sistemu manjka odgovornosti, edino kar trenutno zagotavlja, je, da bodo v okolje prešle še večje količine plastike,« pravi Marco Lambertini, generalni direktor WWF-international.
Plastika ima vpliv tudi na podnebne spremembe. Poročilo kaže, da bodo po scenariju običajnega poslovanja »business as usual« skupne emisije CO2 v življenjskem ciklu plastike do leta 2030 narasle za 50 odstotkov, medtem ko se bodo zaradi neustreznega zbiranja plastičnega odpada in prakse sežiganja odpadkov te emisije še povečale.
Poročilo poziva tudi k povečanju obstoječih iniciativ, kot so prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo in nadgradnja državnih načrtov za gospodarjenje z odpadki.
Na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje, ki bo od 11. do 15. marca, se bodo svetovni voditelji soočili s plastičnim odpadki kot glavnim okoljskim problemom. Na tem srečanju WWF poziva vlade naj začnejo pogovore o pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu o prenehanju onesnaževanja morij s plastiko. Sporazum bi vzpostavil državne cilje in transparentni sistem poročanja, ki bi bil razširjen na podjetja. Dodatno pa bi moral poskrbeti za finančno in tehnično pomoč za države z nizkimi dohodki.
»Smo sredi plastične krize. Onesnaževanje ni samo grdo, ampak tudi nevarno za morske organizme, pričenjamo pa raziskovati tudi učinek na ljudi. Izhod iz krize je mogoč, a mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti. Hitro moramo ukrepati, če hočemo ohraniti naše morje in ekosisteme,« je dejal Mosor Prvan, strokovnjak za morska vprašanja pri WWF Adria.
WWF je pred tremi tedni začel globalno peticijo, v kateri poziva svetovne vlade, da oblikujejo globalni pravno zavezujoč dokument o preprečevanju nadaljnjega onesnaževanja morij s plastiko. Peticijo je do danes podpisalo več kot 250.000 ljudi.
Študija »Odgovornost kot rešitev onesnaževanja s plastiko« (Solving Plastic Pollution Through Accountability) ugotavlja, da je trenutno preveč odgovornosti za zmanjševanje onesnaženosti s plastiko na plečih potrošnikov in na gospodarjenju z odpadki, njihova prizadevanja pa ne bodo dovolj, če se ne vzpostavijo merila po celotni verigi, od oblikovanja do zbiranja odpadkov.
Poročilo, ki je bilo objavljeno pred pomembnim sestankom organizacije Združenih narodov za okolje, ki bo prihodnji teden v Nairobiju, opozarja, da bo dodatne 104 milijone kubičnih metrov ton plastike prišlo v naš ekosistem do leta 2030, če ne bo drastičnih sistemskih sprememb.
Stotine vrst poškodovanih
Plastični odpadki imajo uničujoče posledice na živali in ekosisteme. Dokumentirano je, da je bilo več kot 270 različnih vrst živali poškodovanih zaradi zapletenosti v plastiko, pri več kot 240 različnih vrstah pa so plastiko našli v prebavilih. Živali in ljudje vsako leto prek hrane in vode v telo vnesemo več in več plastike. Učinki na zdravje še niso poznani, kar je skrb vzbujajoče.
»Naš obstoječi način proizvodnje, uporabe in zbiranja plastike je problematičen in netrajnosten. Sistemu manjka odgovornosti, edino kar trenutno zagotavlja, je, da bodo v okolje prešle še večje količine plastike,« pravi Marco Lambertini, generalni direktor WWF-international.
Plastika ni le grda, je tudi nevarna, pravijo v WWF. FOTO: Wwf
Plastika ima vpliv tudi na podnebne spremembe. Poročilo kaže, da bodo po scenariju običajnega poslovanja »business as usual« skupne emisije CO2 v življenjskem ciklu plastike do leta 2030 narasle za 50 odstotkov, medtem ko se bodo zaradi neustreznega zbiranja plastičnega odpada in prakse sežiganja odpadkov te emisije še povečale.
Poročilo poziva tudi k povečanju obstoječih iniciativ, kot so prepoved uporabe plastike za enkratno uporabo in nadgradnja državnih načrtov za gospodarjenje z odpadki.
Sporazum z določenimi cilji
Na zasedanju Skupščine Združenih narodov za okolje, ki bo od 11. do 15. marca, se bodo svetovni voditelji soočili s plastičnim odpadki kot glavnim okoljskim problemom. Na tem srečanju WWF poziva vlade naj začnejo pogovore o pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu o prenehanju onesnaževanja morij s plastiko. Sporazum bi vzpostavil državne cilje in transparentni sistem poročanja, ki bi bil razširjen na podjetja. Dodatno pa bi moral poskrbeti za finančno in tehnično pomoč za države z nizkimi dohodki.
»Smo sredi plastične krize. Onesnaževanje ni samo grdo, ampak tudi nevarno za morske organizme, pričenjamo pa raziskovati tudi učinek na ljudi. Izhod iz krize je mogoč, a mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti. Hitro moramo ukrepati, če hočemo ohraniti naše morje in ekosisteme,« je dejal Mosor Prvan, strokovnjak za morska vprašanja pri WWF Adria.
WWF je pred tremi tedni začel globalno peticijo, v kateri poziva svetovne vlade, da oblikujejo globalni pravno zavezujoč dokument o preprečevanju nadaljnjega onesnaževanja morij s plastiko. Peticijo je do danes podpisalo več kot 250.000 ljudi.
