Opazovanje ptic iz domače samoosame
Vračajo se štorklje, gnezdijo uharice.
Odpri galerijo
Spletna kamera spremlja gnezdenje velike uharice noč in dan. FOTO: Tomaž Mihelič
Kljub hladnejšim dnem se nezadržno vrača pomlad. Ker pa iz domače samoosame letos ne moremo spremljati, ali jo bo prinesla že prva lastovka ali jih bo za to potrebno več, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (Dopps) ponuja več projektov, kako spremljati življenje ptic izza domačega ekrana.
V sodelovanju z Elektrom Ljubljana so člani društva lani dve štorklji opremili s sledilnimi napravami. Ena izmed njiju je kmalu po prihodu na prezimovališče v Tuniziji poginila zaradi zadušitve s plastično vrečko, druga pa je uspešno preživela zimo v priljubljenem Egiptovskem letovišču Šarm el Šejk in že začela svojo pot nazaj na sever. Sicer ni nujno, da se bo že letos vrnila v Slovenijo, saj prvo leto mlade štorklje običajno prebijejo južneje, vendar njena vrnitev že letos ni nemogoča. Trenutno se nahaja v bližini Galilejskega jezera, njeno pot pa je mogoče spremljati tudi na spletu.
Opazovanje ptic ni nujno le dnevno opravilo. Doppsova spletna kamera omogoča neprestano opazovanje gnezdenja redke velike uharice na Krasu. Sova gnezdi že od začetka marca, koordinator varuhov velike uharice Tomaž Mihelič pa je za Delo povedal, da jajca pričakujejo v tem tednu, mladiči pa se bodo po vsej verjetnosti izvalili do konca aprila.
Samica se že zdaj obnaša, kot da bi valila, in gnezda ne zapušča. »V tem času testira, ali je gnezdišče primerno in ali je v lovišču dovolj hrane,« je delaj Mihelič. Seveda je opazovanje sovjega gnezdišča zanimivo zlasti ponoči, ko ji samec prinaša plen. Neprestano jo hrani samec, ki ji v gnezdo prinaša predvsem kose in škorce. Da jih samica ponavadi ne popade takoj, je po Miheličevem mnenju pozitiven znak, da je dobro prehranjena.
Velika uharica je izjemno občutljiva na prisotnost človeka v bližini svojega gnezda. Ker ponavadi gnezdi na policah v skalnatih stenah, so zanjo moteči predvsem plezalci. Zaradi širjenja plezališč se je bila velika uharica primorana umakniti iz številnih gnezdišč.
V Štrkljevici na kraškem robu, denimo, kjer so v začetku devetdesetih let uredili plezališče, je uharica izginila, a se je kmalu po tem, ko se je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic s plezalci dogovorilo, da so se umaknili, vrnila nazaj.
Še pred stoletjem je bila velika uharica v Sloveniji splošno razširjena in pogosta vrsta, vendar je zaradi lova kasneje postala redka in izginila iz večjega dela države. V zadnjih dvajsetih letih so jo znova opazili po vseh slovenskih regijah.
Štorklji, opremljeni s sledilnimi napravami. FOTO: Elektro Ljubljana/Dopps
V sodelovanju z Elektrom Ljubljana so člani društva lani dve štorklji opremili s sledilnimi napravami. Ena izmed njiju je kmalu po prihodu na prezimovališče v Tuniziji poginila zaradi zadušitve s plastično vrečko, druga pa je uspešno preživela zimo v priljubljenem Egiptovskem letovišču Šarm el Šejk in že začela svojo pot nazaj na sever. Sicer ni nujno, da se bo že letos vrnila v Slovenijo, saj prvo leto mlade štorklje običajno prebijejo južneje, vendar njena vrnitev že letos ni nemogoča. Trenutno se nahaja v bližini Galilejskega jezera, njeno pot pa je mogoče spremljati tudi na spletu.
Velika uharica. FOTO: Tomaž Mihelič
Resničnostni šov uharic
Opazovanje ptic ni nujno le dnevno opravilo. Doppsova spletna kamera omogoča neprestano opazovanje gnezdenja redke velike uharice na Krasu. Sova gnezdi že od začetka marca, koordinator varuhov velike uharice Tomaž Mihelič pa je za Delo povedal, da jajca pričakujejo v tem tednu, mladiči pa se bodo po vsej verjetnosti izvalili do konca aprila.
Samica se že zdaj obnaša, kot da bi valila, in gnezda ne zapušča. »V tem času testira, ali je gnezdišče primerno in ali je v lovišču dovolj hrane,« je delaj Mihelič. Seveda je opazovanje sovjega gnezdišča zanimivo zlasti ponoči, ko ji samec prinaša plen. Neprestano jo hrani samec, ki ji v gnezdo prinaša predvsem kose in škorce. Da jih samica ponavadi ne popade takoj, je po Miheličevem mnenju pozitiven znak, da je dobro prehranjena.
Velika uharica je izjemno občutljiva na prisotnost človeka v bližini svojega gnezda. Ker ponavadi gnezdi na policah v skalnatih stenah, so zanjo moteči predvsem plezalci. Zaradi širjenja plezališč se je bila velika uharica primorana umakniti iz številnih gnezdišč.
Preberite še:Popis velike uharice: z gugom na Gugalnici
V Štrkljevici na kraškem robu, denimo, kjer so v začetku devetdesetih let uredili plezališče, je uharica izginila, a se je kmalu po tem, ko se je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic s plezalci dogovorilo, da so se umaknili, vrnila nazaj.
Še pred stoletjem je bila velika uharica v Sloveniji splošno razširjena in pogosta vrsta, vendar je zaradi lova kasneje postala redka in izginila iz večjega dela države. V zadnjih dvajsetih letih so jo znova opazili po vseh slovenskih regijah.
