Osnutek zaključnega dokumenta mehkejši, a omemba opuščanja premoga ostaja
Podnebna konferenca v Glasgowu (COP26) se po pričakovanjih ni zaključila danes popoldne, pač pa se bo kot poprejšnje podnebne konference zavlekla v konec tedna. Že nekaj dni je jasno, da ključni cilj, ki si ga je postavilo britansko predsedstvo COP26 – ambicioznejše zaveze držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov –, z uresničitvijo katerih bi preprečili najhujše posledice podnebnih sprememb, ne bo dosežen.
Pa vendar zadnji predlog sklepnega dokumenta COP26 od danes zjutraj nakazuje žarek upanja, saj države poziva, da že do konca prihodnjega leta znova okrepijo zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Nov predlog – mehkejši jezik
To je pomembno, saj so države v okviru pariškega podnebnega sporazuma zavezane k posredovanju novih zavez vsakih pet let. Glede na to, da so zaveze, ki so jih podale na COP26, nezadostne, bi bilo čakanje na nove zaveze čez pet let prepozno za prepolovitev izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, kar je potrebno za ohranitev cilja globalnega segrevanja za 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja na dosegu roke. Ob uresničitvi zdajšnjih zavez se bo ozračje do konca stoletja po izračunih raziskovalne skupine Climate Action Tracker segrelo za 2,4 stopinje Celzija, kar pomeni, da drvimo v klimatski kaos.
Termin, zapisan v petkovem predlogu sklepnega dokumenta, je sicer milejši kot v prvi, četrtkovi verziji – držav ne »zavezuje«, temveč »poziva« k okrepitvi zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov –, pa vendar je to dobra novica za države v razvoju, ki od razvitih zahtevajo ambicioznejše ukrepe za spopadanje z vse hujšimi posledicami poplav, požarov in dvigovanjem morske gladine.
Poziv k okrepitvi zavez že prihodnje leto je dobra novica tudi zato, ker se bodo po vsej verjetnosti države pri novih zavezah morale držati cilja 1,5 stopinje Celzija. Na to nakazuje zapis iz petkovega predloga sklepnega dokumenta, da morajo države zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 45 odstotkov glede na leto 2010 do leta 2030 in doseči neto ničelne izpuste do leta 2050.
Pospešitev opuščanja premoga in subvencij za fosilna goriva
Petkov predlog sklepnega poročila COP26 vsebuje tudi mehkejši jezik od četrtkovega glede fosilnih goriv. Četrtkov predlog je tako države pozival k »pospešitvi opuščanja premoga in subvencij za fosilna goriva«, petkov pa poziva h »honcu nezmanjšane moči premoga in neučinkovitih subvencij za fosilna goriva«. Beseda »neučinkovit« lahko po pisanju Guardiana pomaga državam, ki želijo ohraniti določen delež subvencij fosilnih goriv za revnejše prebivalce, prav tako pa bi bila lahko pripraven izgovor za države, ki želijo ohraniti takšne subvencije.
Ne glede na mehčanje retorike je zapis o fosilnih gorivih novost sklepnih poročil podnebnih konferenc. Na pretekli podnebni konferenci pa tudi v samem pariškem sporazumu ni bilo veliko poudarka na fosilnih gorivih, pač pa so bili v ospredju izpusti toplogrednih plinov. Če se bo zapis ohranil tudi v končnem sklepnem poročilu, bo to po poročanju Guardiana znak povečane odločnosti številnih držav za zmago nad proizvajalci fosilnih goriv na podnebni konferenci.
Še vedno so nerešena vprašanja podnebnega financiranja revnejših držav za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. Ni znano, ali bodo bogate države v prihodnjih letih zagotovile 100 milijard dolarjev letno za podnebne ukrepe v revnejših državah.
Še vedno tudi ni jasno, kako bodo bogate države pomagale revnejšim pri kritju izgub in škode zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se nanje ni mogoče prilagoditi. Ta vprašanja so za revnejše države ključna. Nepripravljenost bogatih držav za izdatnejše financiranje je načela zaupanje med delegati na podnebni konferenci.
Prav tako se ministri držav še niso dogovorili o pravilniku za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Osnovni element je določitev pravil za uveljavitev mednarodnih trgov za trgovanje z enotami zmanjševanja izpustov toplorednih plinov (šesti člen pariškega podnebnega sporazuma). Kot je dejala glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek, je šesti člen eden najbolj kočljivih delov pogajanj v Glasgowu, pri katerem bo najtežje doseči dogovor. Pravilnik naj bi vključeval tudi pravila, kako naj države nadzorujejo in poročajo o izpustih toplogrednih plinov.
Vizjak: »določen dogovor« najpozneje v prvi polovici sobote
Pogajalci na podnebni konferenci v Glasgowu po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka napredujejo pri praktično vseh točkah, najpomembneje pa je, da na koncu vse povežejo v celoto. »Kaže se rešitev, jaz sem optimističen,« je po plenarnem zasedanju dejal za STA. »Določen dogovor« Vizjak pričakuje najpozneje v prvi polovici sobote.
Evropska komisija je po Vizjakovih besedah nocoj predstavila nekakšne generalne izjave, ki, kot je pojasnil, spremljajo takšne konference. »Na plenarnem zasedanju je bilo kar nekaj optimizma, da bo na koncu današnjega dneva, verjetno čez noč ali v prvi polovici sobote dosežen določen dogovor,« je minister za STA strnil dogajanje v Glasgowu.
Pripravljajo generalne dokumente, ki naslavljajo vsa področja – od prilagajanja do blažitev podnebnih sprememb, škod in izgub, financ, tudi tehničnega dela ... »To so področja, ki jih zdaj zapirajo,« je dejal minister. Po njegovih besedah je bilo sicer največ preboja narejenega pri tem, da razvite države pristopajo k večjemu poudarku pri odpravi izgub in škod.
»Tu je prišlo do predloga, da bi ustanovili institucijo, ki bi pomagala državam v razvoju pri tehničnih osnovah za pridobitev denarja – kako popisati škodo, kako naslavljati finančne institucije za pomoči ...,« je pojasnil Vizjak.
»Evropa si res želi ambicioznih zaključkov COP26,« je poudaril minister. »Mi vseskozi poudarjamo, pri čemer pozdravljamo, da nas pri tem podpira britansko predsedstvo, pa tudi vse bolj ZDA, da moramo res ukrepati takoj in odločno, če želimo ohraniti mejo ogrevanja na 1,5 stopinje Celzija," je dejal.
Pomemben napredek so v Glasgowu naredili tudi pri financah. »Mislim, da je zelo realno že prihodnje leto pričakovati 100 milijard dolarjev letno pomoči za nerazvite države. Tu se stopnjujejo napovedi držav glede pomoči,« je še dejal Vizjak, ob tem pa dejal, da je za Evropo ključno, da ne gre za zavezujoče dikcije.
