Podnebni zakon podlaga za dodatni dve milijardi za pravičen prehod

Državni zbor je v torek z 51 glasovi za in 30 proti po skoraj dveh letih usklajevanj potrdil podnebni zakon, ki določa podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2045 ter politike in ukrepe za doseg tega cilja. Nekateri poslanci Levice in Gibanja Svoboda so, tako kot nevladne organizacije in podnebni svet, izrazili razočaranje nad premajhno ambicioznostjo zakona. Nekateri poslanci opozicije pa so znova podvomili, da so podnebne spremembe posledica človekovih dejavnosti.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je med obravnavo zakona v državnemu zboru izpostavil, da ta predstavlja enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja. Cilj zakona je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj v luči podnebnih izzivov. »Gre za prvi sistemski zakon, ki naslavlja podnebne spremembe v najširšem možnem pomenu.«

Zakon bo dodatno podprl pravični zeleni prehod, je poudaril Kumer. S širitvijo sistema trgovanja z emisijami na sektor stavb in prometa, ki se uveljavlja v celotni EU, bo Slovenija v obdobju od 2027 do 2032 prejela skoraj dve milijardi evrov, ki jih bo namenila podpori gospodinjstvom. Vzporedno zakon vzpostavlja socialni sklad za podnebje, ki bo namenjen socialno najšibkejšim. Dodatnih skoraj pol milijarde evrov pa se bo namenilo za odpravo mobilnostne in energetske revščine.

Zakon predstavlja enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, je izpostavil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zakon bo državi omogočil sistematičen pristop k pripravi strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Predvideva pripravo ocene tveganj za vse sektorje in regionalnih akcijskih načrtov prilagajanja. Prinaša izvajanje sistema za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov ter izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Uvaja tudi plačilo nove letalske dajatve v višini 250 evrov za luksuzna zasebna letala, katerih največja vzletna masa presega 5700 kilogramov in imajo do 19 sedežev.

Evropa pred paradoksom: Globalno segrevanje nas lahko pahne v ledeno dobo

Nevladniki: prevladali zasebni interesi

Nevladne organizacije Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Umanotera in Greenpeace Slovenija so pred ponedeljkovo sejo odbora za infrastrukturo poslance pozvale, naj zakon izboljšajo z amandmaji – predlagali so ukinitev subvencij fosilnim gorivom, ki je bila vpisana v starejše različice zakona, določitev vmesnih podnebnih ciljev, zeleno proračunsko reformo in zvišanje dajatve na zasebne lete. Podobno je zahteval tudi podnebni svet, a poslanci na koncu nič od tega niso potrdili. Nevladniki so neuspeh pospremili z izjavo, da »eden najpomembnejših zakonodajnih predlogov tega mandata namesto preboja tako ostaja nezadosten kompromis, ki je zasebne interese postavil pred dobrobit prebivalstva in prihodnjih generacij«. Kumer se je v državnem zboru odzval tudi na njihove pripombe z mnenjem, da je »zakon v danem trenutku kar najbolj uravnotežen«.

V Levici so med razpravo o zakonu vnovič izrazili razočaranje, da je bilo precej progresivnih vsebin, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva, na koncu izvzetih iz zakona. Zato so predlagali sprejetje več dopolnil, med drugim tudi zvišanje dajatve na zasebne lete s trenutnih 250 evrov na let na 250 evrov za posameznega potnika, a jih poslanci na koncu niso potrdili. Pomanjkanje ambicioznosti zakona je izpostavil tudi Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda: »Ta zakon bi lahko bil še malo boljši, če bi se držali koalicijske pogodbe oziroma zaveze, da ukinemo subvencije na fosilna goriva, ki so rak rana v svetovnem merilu, ne samo pri nas.«

Nekateri opozicijski poslanci pa so izrazili prepričanje, da so podnebne spremembe posledica naravnih procesov v okolju in ne izpustov toplogrednih plinov ter da zeleni prehod ni več ena od vsebinskih prioritet na ravni EU. Kritike opozicije so sicer letele tudi na račun rokohitrskega in nepreglednega sprejemanja zakona.