Predlog Levice je prestrog, menijo v GZS
Levica je predlagala zakon, ki bi pred emisijami sosežiga odpadkov zavaroval Anhovo, v GZS menijo, da to ruši evropski pristop.
Odpri galerijo
Levica bi z zakonom izenačila omejitve za sežig in sosežig odpadkov, kar leti zlasti na Salonit. FOTO: Jure Eržen/Delo
Konec maja je bil v obravnavo in sprejem poslan predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da predlog zakona ruši skupno politiko in pristop, ki na področju emisij iz industrijskih naprav v EU velja že skoraj 35 let in zajema približno 50.000 naprav. V Levici, ki je zakon predlagala, odgovarjajo, da sme po direktivi vsaka država določiti strožje standarde.
»Mejne emisijske vrednosti, ki jih je mogoče v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se ugotavljajo skozi »Seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - »BAT«,« pravijo v GZS.
Pri nastajanju referenčnih dokumentov z izmenjavo informacij prek posebej oblikovanega foruma, sodelujejo države članice, zadevne panoge, okoljske nevladne organizacije in Evropska komisija. »Hkrati ti deležniki postopek tudi nadzorujejo. Vsebina dokumentov je strokovna, tehnična in objektivna ter temelji na ustreznih tehničnih in ekonomskih informacijah, ki jih še posebej preverjajo tehnične delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov iz vrst industrije ter nevladnih organizacij. Na podlagi tega širšega dokumenta se opredelijo BAT zaključki, ki predstavljajo referenco za določanje pogojev v dovoljenju za naprave in dejavnosti, ki so opredeljene v direktivah. Zaključki o BAT za sežigalnice so bili uradno objavljeni novembra 2019 in se jim morajo vse obstoječe naprave v Evropi prilagoditi najkasneje do novembra 2023,« še pojasnjujejo v GZS.
Predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov tako po njihovem uvaja parcialni vpogled na naprave te vrste in odstopa od skupne evropske zakonodaje, ki se je izkazala kot učinkovita in v EU za določene industrijske naprave velja že 35 let.
»V nasprotju z trditvami GZS evropska direktiva, ki ureja področje sežigalnic in naprav za sosežig odpadkov, določa zgolj minimalne omejitve stopenj emisij škodljivih snovi v zrak in hkrati dopušča, da države same določijo strožje standarde pri varovanju okolja. Predlog zakona o sežigalnicah in napravah za sosežig odpadkov, ki smo ga pripravili v Levici, upošteva specifičnost slovenskega okolja in odpravlja problematičnost trenutne ureditve, ki dopušča višje emisije v sosežigalnicah kot v sežigalnicah. Še posebej upošteva problematiko okoljsko in zdravstveno prizadetega območja v Anhovem in okoliških krajih ter uvaja strožje minimalne stopnje emisij škodljivih snovi v zrak za naprave za sosežig, tako da izenačuje pogoje za sežigalnice in naprave za sosežig. S tem pa v Levici zagotavljamo enako pravico do zdravega okolja vsem prebivalcem Slovenije,« odgovarjajo v Levici.
Odzvali so se tudi v Salonitu Anhovo. Poudarjajo, da so zavezani k stalnemu zniževanju vplivov na okolje. »To dokazujemo z že izpeljanimi, več kot 150 milijonskimi investicijami v razvoj cementarne v zadnjih 15 letih in z nedavno predstavljenimi ambicioznimi razvojnimi načrti,« pravijo.
Ob 100. obletnici maja letos so namreč predstavili svojo razvojno pot do brezogljične cementarne in napovedali prvi cikel investicij v vrednosti 40 milijonov evrov do leta 2025. Ta prvi korak bo vodil do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa in obenem znižanja drugih emisij, med drugim tudi več kot prepolovitve trenutnih emisij dušikovih oksidov (NOx). »Ravno mejne vrednosti za emisije dušikovih oksidov so vir pogostih kritik delovanja cementarne, saj so po trenutno veljavni evropski zakonodaji te mejne vrednosti postavljene višje od sežigalnic, to pa zaradi razlik v tehnologiji med obema procesoma. Dodatno znižanje mejnih vrednosti emisij za cementarne je mogoče izpeljati le skladno z enotno evropsko zakonodajo in v razumnih rokih. Znižanje mejnih vrednosti na način, ki je opisan v predlogu zakona, ni skladen z evropsko zakonodajo, določa nerealne roke za uvedbo posodobitev in postavlja slovensko cementno industrijo v neenakopraven položaj glede na položaj teh industrij v drugih evropskih državah,« pravijo v Salonitu.
»Mejne emisijske vrednosti, ki jih je mogoče v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, se ugotavljajo skozi »Seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - »BAT«,« pravijo v GZS.
Pri nastajanju referenčnih dokumentov z izmenjavo informacij prek posebej oblikovanega foruma, sodelujejo države članice, zadevne panoge, okoljske nevladne organizacije in Evropska komisija. »Hkrati ti deležniki postopek tudi nadzorujejo. Vsebina dokumentov je strokovna, tehnična in objektivna ter temelji na ustreznih tehničnih in ekonomskih informacijah, ki jih še posebej preverjajo tehnične delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov iz vrst industrije ter nevladnih organizacij. Na podlagi tega širšega dokumenta se opredelijo BAT zaključki, ki predstavljajo referenco za določanje pogojev v dovoljenju za naprave in dejavnosti, ki so opredeljene v direktivah. Zaključki o BAT za sežigalnice so bili uradno objavljeni novembra 2019 in se jim morajo vse obstoječe naprave v Evropi prilagoditi najkasneje do novembra 2023,« še pojasnjujejo v GZS.
V Salonitu Anhovo pravijo, da je hitrost zmanjšanja emisij odvisna od pridobivanja dovoljenj. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Predlog zakona o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov tako po njihovem uvaja parcialni vpogled na naprave te vrste in odstopa od skupne evropske zakonodaje, ki se je izkazala kot učinkovita in v EU za določene industrijske naprave velja že 35 let.
Izenačitev mejnih vrednosti
»V nasprotju z trditvami GZS evropska direktiva, ki ureja področje sežigalnic in naprav za sosežig odpadkov, določa zgolj minimalne omejitve stopenj emisij škodljivih snovi v zrak in hkrati dopušča, da države same določijo strožje standarde pri varovanju okolja. Predlog zakona o sežigalnicah in napravah za sosežig odpadkov, ki smo ga pripravili v Levici, upošteva specifičnost slovenskega okolja in odpravlja problematičnost trenutne ureditve, ki dopušča višje emisije v sosežigalnicah kot v sežigalnicah. Še posebej upošteva problematiko okoljsko in zdravstveno prizadetega območja v Anhovem in okoliških krajih ter uvaja strožje minimalne stopnje emisij škodljivih snovi v zrak za naprave za sosežig, tako da izenačuje pogoje za sežigalnice in naprave za sosežig. S tem pa v Levici zagotavljamo enako pravico do zdravega okolja vsem prebivalcem Slovenije,« odgovarjajo v Levici.
Naložbe v nove tehnologije
Odzvali so se tudi v Salonitu Anhovo. Poudarjajo, da so zavezani k stalnemu zniževanju vplivov na okolje. »To dokazujemo z že izpeljanimi, več kot 150 milijonskimi investicijami v razvoj cementarne v zadnjih 15 letih in z nedavno predstavljenimi ambicioznimi razvojnimi načrti,« pravijo.
Ob 100. obletnici maja letos so namreč predstavili svojo razvojno pot do brezogljične cementarne in napovedali prvi cikel investicij v vrednosti 40 milijonov evrov do leta 2025. Ta prvi korak bo vodil do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa in obenem znižanja drugih emisij, med drugim tudi več kot prepolovitve trenutnih emisij dušikovih oksidov (NOx). »Ravno mejne vrednosti za emisije dušikovih oksidov so vir pogostih kritik delovanja cementarne, saj so po trenutno veljavni evropski zakonodaji te mejne vrednosti postavljene višje od sežigalnic, to pa zaradi razlik v tehnologiji med obema procesoma. Dodatno znižanje mejnih vrednosti emisij za cementarne je mogoče izpeljati le skladno z enotno evropsko zakonodajo in v razumnih rokih. Znižanje mejnih vrednosti na način, ki je opisan v predlogu zakona, ni skladen z evropsko zakonodajo, določa nerealne roke za uvedbo posodobitev in postavlja slovensko cementno industrijo v neenakopraven položaj glede na položaj teh industrij v drugih evropskih državah,« pravijo v Salonitu.
