Premog do 2036 ali 2038, pravijo v GZS
V GZS pričakujejo podaljšanje delovanja jedrske elektrarne in dovoljenje do 2025 za drugo nuklearko.
Odpri galerijo
Zadnji kup trboveljskega premoga so izkopali in poslali v termoelektrarno Trbovlje decembra 2013. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so obravnavali strategijo za izhod iz premoga in pravičen prehod, pri čemer je Boštjan Gorjup, predsednik GZS, opozoril na dosedanjo kakovostno oskrbo z elektriko. Ta bo še naprej takšna, če bodo določili primeren rok za opustitev premoga, ki ga vidijo v letih med 2036 in 2038.
Za ohranitev od 15- do 20-odstotne uvozne odvisnosti je Gorjup omenil še potrebo po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za jedrsko elektrarno Krško in podaljšanje njenega obratovanja do 2043. Poleg tega bi morali do 2025 pripraviti vso dokumentacijo in tudi dovoljenja za drugo jedrsko elektrarno, vzpostaviti možnosti nadaljnjega razvoja šaleške energetske lokacije, kar bi predstavljale plinsko-parne enote. Nazivno moč obnovljivih virov energije pa bi povečali s 300 na tisoč megavatov.
Podpredsednik GZS Danijel Levičar iz Gen energije je dejal, da podpirajo prehod v nizkoogljično družbo, elektrifikacijo in digitalizacijo. Za to potrebujemo zanesljive in tudi konkurenčne sisteme preskrbe z energijo. »Od države pričakujemo celovit načrt nadomeščanja premoga z domačimi viri energije in povišanja stopnje zanesljivosti sistema,« pravi Levičar, ki sicer meni, da je še prezgodaj za določanje roka za opustitev premoga, saj še nimamo strategije za to.
»Šele z objavo strategije za opustitev premoga do leta 2033 so začeli zvoniti vsi alarmi, zasanjanosti ni več,« je ugotovil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in pogovor ocenil kot korak v pravo smer. Spomnil je, da strategija omogoča črpanje evropskega denarja za pravičen prehod premogovnih regij. Sloveniji je namenjenih 235 nepovratnih milijonov evrov. »Ne želimo si odlaganja odločitve, ker bo pelin čedalje bolj grenak,« je dodal Košorok.
»Kako bomo sploh obratovali do roka, napoved je, da bo devet od desetih termoelektrarn v Evropi poslovalo negativno. Potrebovali bomo pomoč,« je bil še bolj jasen predsednik uprave HSE Viktor Vračar. Dodal je, da bo treba najti tudi nadomestilo za premog, zato bo prihodnje desetletje velik izziv.
Za ohranitev od 15- do 20-odstotne uvozne odvisnosti je Gorjup omenil še potrebo po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za jedrsko elektrarno Krško in podaljšanje njenega obratovanja do 2043. Poleg tega bi morali do 2025 pripraviti vso dokumentacijo in tudi dovoljenja za drugo jedrsko elektrarno, vzpostaviti možnosti nadaljnjega razvoja šaleške energetske lokacije, kar bi predstavljale plinsko-parne enote. Nazivno moč obnovljivih virov energije pa bi povečali s 300 na tisoč megavatov.
Podpredsednik GZS Danijel Levičar iz Gen energije je dejal, da podpirajo prehod v nizkoogljično družbo, elektrifikacijo in digitalizacijo. Za to potrebujemo zanesljive in tudi konkurenčne sisteme preskrbe z energijo. »Od države pričakujemo celovit načrt nadomeščanja premoga z domačimi viri energije in povišanja stopnje zanesljivosti sistema,« pravi Levičar, ki sicer meni, da je še prezgodaj za določanje roka za opustitev premoga, saj še nimamo strategije za to.
Lignit bi po predlogu vlade v Šoštanju nehali izkopavati leta 2033. FOTO: Brane Piano/Delo
»Šele z objavo strategije za opustitev premoga do leta 2033 so začeli zvoniti vsi alarmi, zasanjanosti ni več,« je ugotovil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in pogovor ocenil kot korak v pravo smer. Spomnil je, da strategija omogoča črpanje evropskega denarja za pravičen prehod premogovnih regij. Sloveniji je namenjenih 235 nepovratnih milijonov evrov. »Ne želimo si odlaganja odločitve, ker bo pelin čedalje bolj grenak,« je dodal Košorok.
»Kako bomo sploh obratovali do roka, napoved je, da bo devet od desetih termoelektrarn v Evropi poslovalo negativno. Potrebovali bomo pomoč,« je bil še bolj jasen predsednik uprave HSE Viktor Vračar. Dodal je, da bo treba najti tudi nadomestilo za premog, zato bo prihodnje desetletje velik izziv.
