Se obeta novo obsežnejše beljenje Velikega koralnega grebena?
V procesu beljenja je ogromno koral odmrlo v poletjih 2016 in 2017.
Odpri galerijo
Korale zaradi toplejše in bolj zakisane vode prekinejo simbiotsko življenje z algami, zato nato počasi odmirajo. FOTO: Reuters
Avstralskemu Velikemu koralnemu grebenu grozi tretje večje beljenje v obdobju petih let, če se temperature morja ne bodo znižale v naslednjih dveh tednih, opozarjajo znanstveniki. Korale so zelo občutljive na temperaturo vode in na njeno kislost.
Korale pod toplotnim stresom prekinejo simbiotično življenje z algami, ki živijo v njih. Zato izgubijo živahne barve in se spremenijo v belo pustinjo. Pobeljene korale sicer niso povsem mrtve, a imajo precej večjo možnost, da odmrejo. Proces beljenja je zaradi podnebnih sprememb čedalje bolj razširjen.
Strokovnjaki opozarjajo, da se že vidijo prvi učinki letošnjega beljenja. Guardian navaja, da so temperature zgornjega dela morske vode že zdaj 1,5 stopinje Celzija nad povprečjem v večjem delu, kjer leži greben, a še en mesec je do obdobja, ko so temperature najvišje. Avstralski meteorološki urad je sporočil, da bodo temperature vode na severnem delu grebena padle, ne pa tudi v osrednjem in južnem delu.
V tako imenovanem procesu beljenja je ogromno koral odmrlo v poletjih 2016 in 2017.
Avgusta lani je morski park, ki bdi nad grebenom, izglede preživetja te naravne znamenitosti označil za »zelo nizke«. Decembra je nato zvezna država Queensland Unescu poslala poročilo, v katerem oblasti priznavajo, da so podnebne spremembe zelo načele naravno znamenitost, zaščiteno od leta 1981. Komite svetovne dediščine bo o stanju grebena razpravljal junija, morda ga bodo umestili na seznam »ogroženih« za propad.
Koralnim grebenom se sicer po mnenju znanstvenikov ne piše dobro. Vse toplejša morja in njihova zakisanost bi namreč lahko do konca stoletja povzročili izumrtje koral. Znanstveniki predvidevajo, da bo zaradi uničujočih posledic podnebnih sprememb in onesnaževanja v prihodnjih dveh desetletjih izginilo od 70 do 90 odstotkov koralnih grebenov.
Številne skupine zdaj gojijo korale v laboratoriju, da bi jih nato prenesli na uničene podvodne vrtove. A kaže, da bo to Sizifovo delo, saj sta sodeč po preliminarnih raziskavah zanje najbolj usodni ravno temperatura in kislost morske vode.
Znanstveniki z ameriške geofizične zveze so preverili, v katerih delih sveta bo možno v prihodnjih desetletjih vnovič »nasaditi« korale. Sestavili so modele z različnimi parametri, od temperature, kislosti, onesnaženosti, poseljenosti obalnega območja do ribolova. Ugotovili so, da bo večina območij, kjer danes živijo korale, do leta 2045 neprimerno življenjsko okolje, do konca stoletja bo le še slabše.
Korale pod toplotnim stresom prekinejo simbiotično življenje z algami, ki živijo v njih. Zato izgubijo živahne barve in se spremenijo v belo pustinjo. Pobeljene korale sicer niso povsem mrtve, a imajo precej večjo možnost, da odmrejo. Proces beljenja je zaradi podnebnih sprememb čedalje bolj razširjen.
Strokovnjaki opozarjajo, da se že vidijo prvi učinki letošnjega beljenja. Guardian navaja, da so temperature zgornjega dela morske vode že zdaj 1,5 stopinje Celzija nad povprečjem v večjem delu, kjer leži greben, a še en mesec je do obdobja, ko so temperature najvišje. Avstralski meteorološki urad je sporočil, da bodo temperature vode na severnem delu grebena padle, ne pa tudi v osrednjem in južnem delu.
V tako imenovanem procesu beljenja je ogromno koral odmrlo v poletjih 2016 in 2017.
Avgusta lani je morski park, ki bdi nad grebenom, izglede preživetja te naravne znamenitosti označil za »zelo nizke«. Decembra je nato zvezna država Queensland Unescu poslala poročilo, v katerem oblasti priznavajo, da so podnebne spremembe zelo načele naravno znamenitost, zaščiteno od leta 1981. Komite svetovne dediščine bo o stanju grebena razpravljal junija, morda ga bodo umestili na seznam »ogroženih« za propad.
Koralnim grebenom se sicer po mnenju znanstvenikov ne piše dobro. Vse toplejša morja in njihova zakisanost bi namreč lahko do konca stoletja povzročili izumrtje koral. Znanstveniki predvidevajo, da bo zaradi uničujočih posledic podnebnih sprememb in onesnaževanja v prihodnjih dveh desetletjih izginilo od 70 do 90 odstotkov koralnih grebenov.
Številne skupine zdaj gojijo korale v laboratoriju, da bi jih nato prenesli na uničene podvodne vrtove. A kaže, da bo to Sizifovo delo, saj sta sodeč po preliminarnih raziskavah zanje najbolj usodni ravno temperatura in kislost morske vode.
Znanstveniki z ameriške geofizične zveze so preverili, v katerih delih sveta bo možno v prihodnjih desetletjih vnovič »nasaditi« korale. Sestavili so modele z različnimi parametri, od temperature, kislosti, onesnaženosti, poseljenosti obalnega območja do ribolova. Ugotovili so, da bo večina območij, kjer danes živijo korale, do leta 2045 neprimerno življenjsko okolje, do konca stoletja bo le še slabše.
