Sredozemsko morje je najslabše na svetu

Rio mare v partnerstvu z WWF načrtuje trajnostno pridobivanje rib do leta 2024, zdaj so na polovici poti
Fotografija: Vreme 1 jun NOV
Odpri galerijo
Vreme 1 jun NOV

Ljubljana – V Evropi pojemo največ rib na svetu, od teh je le polovica ulovljenih ali vzgojenih lokalno. V Sredozemskem morju, katerega del je tudi Jadransko morje, je prelovljenih 80 odstotkov vrst rib, zato tam za ribolov tako rekoč ni mogoče pridobiti trajnostnega certifikata MSC.

Od leve Nika Veger, Timotej Turk Dermastia, Jerneja Penca, Danijel Kanski in Luciano Pirovano. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Od leve Nika Veger, Timotej Turk Dermastia, Jerneja Penca, Danijel Kanski in Luciano Pirovano. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Razmere v oceanih niso rožnate, je opozoril Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran in dodal, da sta med velikimi težavami prelov rib in onesnaževanje, zadnje čase je v ospredju predvsem plastika, največja težava pa je segrevanje oceanov. To ima kaskadne posledice, tako kot netrajnostni ribolov, ki je usmerjen zgolj na eno vrsto v morju. Jerneja Penca z univerze Emuni je med težave dodala evtrofikacijo, nasičenost morij s hranilnimi snovmi, ki prihajajo s kopnega. »Naši družbeni sistemi ne delujejo znotraj okoljskih omejitev,« je opozorila.

Lokalni ribiči imajo manj ulova, predelanih rib pa si ne morejo privoščiti. FOTO: Borut Tavčar/Delo
Lokalni ribiči imajo manj ulova, predelanih rib pa si ne morejo privoščiti. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Težav na morju se ne zavedamo dovolj, je poudaril Dermastia, ribolov se dogaja daleč od nas. »Ne predstavljamo si varovanja medveda brez upravljanja gozdov in srnjadi, na morju pa se teh povezav ne zavedamo,« je dodal. Trajnostno ribištvo ne sme negativno vplivati niti na vrste v morjih niti na morsko okolje, je opozoril Danijel Kanski iz WWF Adria, a dodal, da je v praksi ta določila težko uveljaviti.

Do Hrvaške tuni še pridejo, do Slovenije jih zmanjka. FOTO: Božidar Vukičević/Cropix
Do Hrvaške tuni še pridejo, do Slovenije jih zmanjka. FOTO: Božidar Vukičević/Cropix


Luciano Pirovano iz korporacije Bolton Food, katere paradna znamka je tudi Rio mare, je povedal, da se z ribištvom preživlja več kot 800 milijonov ljudi, njihovo preživetje pa ogroža pretiran in velikokrat nezakonit ribolov. Zato je trajnostno ribištvo dobro tudi za lokalne skupnosti. »Verjamemo, da moramo hitro ukrepati,« je dejal Pirovano, ki ugotavlja, da za mlajše generacije kakovost ni več dovolj, hočejo odgovornost in stališče.


Trajnostno leta 2024


Zato so v Bolton Foodu ponosni na partnerstvo z nevladno okoljevarstveno organizacijo WWF, ki ima presenetljivo veliko tehničnega znanja na področju trajnostnega ribištva, čeprav imajo v znaku pando. Pirovano je povedal, da ni trajnosti brez sledljivosti in transparentnosti. Standard za trajnostno ribištvo MSC zahteva ribolov do meje zdravih populacij rib, brez negativnega vpliva na življenjsko okolje, in dobro upravljanje. V Sredozemlju tega ni mogoče doseči, težave so tudi drugje.

Jadransko morje je med najbolj opustošenimi na svetu. FOTO: Matej Družnik/Delo
Jadransko morje je med najbolj opustošenimi na svetu. FOTO: Matej Družnik/Delo


Zdaj je polovica tunov za Rio mare pridobljena trajnostno, tudi zato, ker so zavarovali območje pri otoku Tetepare. Z območja Malezije, Filipinov in Salomonovih otokov dobijo tudi največ tunov. Pirovano je povedal, da bodo do leta 2024 vsi njihovi tuni ulovljeni trajnostno. Cilj sicer ne velja le za tune, temveč tudi za vse druge ribe, ki jih uporabljajo.

V takih vodah je največ tunov. FOTO: Borut Tavčar/Delo
V takih vodah je največ tunov. FOTO: Borut Tavčar/Delo


Dermastia je dodal, da bi do leta 2050 lahko ustavili prelov rib, če bi zdaj začeli spreminjati sistem. Ne nazadnje že deset let na trgu prevladujejo gojene ribe. Dodal je, da Japonci že stoletja jedo meduze, kar je mogoče rešitev še za katero državo. Morja niso neizčrpen vir, kar smo dolgo domnevali, je opozoril.

Preberite še:

Komentarji: