Strokovnjaki proti zakonu o interventnem odstrelu

Predlagajo, naj se zakona v sedanji obliki ne sprejme, namesto tega naj se raje zaključi postopke ureditve področja, ki so doslej potekali v okviru okoljskega ministrstva.
Fotografija: Strokovna izhodišča za upravljanje medveda predvidevajo, da bi populacijo, ki šteje okoli tisoč živali, do leta 2023 enakomerno in postopno z odstrelom zmanjšali na 800 osebkov, kolikor jih je bilo v obdobju 2014-2016. FOTO: Ljubo Vukelič
Odpri galerijo
Strokovna izhodišča za upravljanje medveda predvidevajo, da bi populacijo, ki šteje okoli tisoč živali, do leta 2023 enakomerno in postopno z odstrelom zmanjšali na 800 osebkov, kolikor jih je bilo v obdobju 2014-2016. FOTO: Ljubo Vukelič

Strokovnjaki iz delovne skupine v okviru ministrstva za okolje, ki so najbolj intenzivno sodelovali pri pripravi predlogov novega sistema rednega upravljanja z medvedi in volkovi, opozarjajo, da predlog interventnega zakona o odstrelu, ki ga je v sprejem v državnem zboru predložil državni svet, podprlo pa ga je tudi okoljsko ministrstvo, ni ustrezen, zato predlagajo, naj se zakona v sedanji obliki ne sprejme.

Dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete ocenjuje, da »interventni zakon tokrat ni potreben in je škodljiv najmanj v tem, da dodatno ruši zaupanje med interesnimi skupinami, pomeni pa tudi nezaupnico delovanju okoljskega ministrstva in stroke«. Zakon bo po njegovih besedah področje upravljanja velikih zveri še najmanj eno leto obdržal na ravni kriznega reševanja, kar ne more in ne sme biti trajna praksa. Gre za nepotrebno nadaljevanje prakse skakanja iz ene skrajnosti v drugo, poudarja.

»V okviru strokovne in interesne skupine, ki sta delovali oziroma še delujeta v okviru okoljskega ministrstva, smo pripravili strokovno in pravno dobro podprte temelje za “normalizacijo” upravljanja medveda, deloma tudi volka, ter za učinkovito zmanjševanje konfliktov z vrstama. Na Agencijo za okolje je bil že vložen predlog za izdajo odločbe za načrtovani izredni odstrel medveda za letošnje leto, a je z interventnim zakonom obstal v zraku oziroma bo ob sprejetju zakona zavržen,« opozarja Jerina.


 

Zakon bo manj učinkovito reševal konflikte


Po njegovi oceni tudi s strokovnega vidika rešitve interventnega zakona niso dodelane, kar se skuša blažiti s predlogi amandmajev. »Pri načrtovanju prostorske razporeditve odstrela medveda je treba kot ključno vodilo upoštevati jakost konfliktov z medvedom, saj so ti osnovni vsebinski motiv in tudi pravni argument za izvajanje odstrela sicer strogo zavarovane vrste. Odstrel naj bi bil najbolj intenziven tam, kjer so konflikti največji, vendar interventni zakon temu ne sledi. Zato bo manj učinkovito reševal konflikte in ga bo tudi pravno težje ubraniti,« če bi se kdo pritožil zoper nanj.

Jerina svetuje, naj se zakona v sedanji obliki ne sprejme, »namesto tega naj se raje zaključi postopke ureditve področja, ki so doslej potekali v okviru okoljskega ministrstva, a so zdaj ustavljeni, tako zakon niti ne bo več aktualen.«

Jerina je v sodelovanju s strokovnjaki z gozdarskega inštituta in zavoda za gozdove pripravil strokovna izhodišča za upravljanje medveda. Po njih bi populacijo, ki šteje okoli tisoč živali, do leta 2023 enakomerno in postopno z odstrelom zmanjšali na 800 osebkov, kolikor jih je bilo v obdobju 2014-2016. Vsako koledarsko leto bi tako skupni odvzem znašal 235-253 medvedov oziroma izredni odstrel 216-232 medvedov. Ko bi populacija dosegla ciljno število 800, pa bi letni odvzem znašal 150 oziroma odstrel 135 medvedov. Takšno zmanjšanje tudi ob najslabšem možnem scenariju ne more ogroziti ugodnega ohranitvenega stanja populacije, utemeljujejo avtorji ekspertize.

Glede števila medvedov za odvzem se strokovna izhodišča ne razlikujejo od predloga interventnega zakona, ključna razlika pa je, da predvidevajo prostorsko razporeditev odstrela po loviščih, ki neposredno sledi jakosti konfliktov z medvedom. Najbolj intenziven odvzem bi bil v loviščih z največjo gostoto konfliktov. Predlaga tudi vpeljavo ukrepov, ki bodo spodbudili, da se čim večji del predvidenega odstrela medvedov izvede jeseni in čim manjši del spomladi, saj so vplivi »jesenskega« lova s številnih vidikov ustreznejši.

Glede volka se delovni skupini v okviru okoljskega ministrstva nagibata k pravilniku o izrednem odvzemu posameznih osebkov, ki povzročajo ponavljajočo se škodo. FOTO: Jože Suhadolnik
Glede volka se delovni skupini v okviru okoljskega ministrstva nagibata k pravilniku o izrednem odvzemu posameznih osebkov, ki povzročajo ponavljajočo se škodo. FOTO: Jože Suhadolnik

 

Cilj do leta 2023: 800 medvedov


Na vprašanje, kako so avtorji ekspertize določili ciljno številčnost 800 medvedov, Jerina pojasnjuje: »Predpostavljali smo, da se s povečevanjem gostot in številčnosti medvedov konflikti z njimi povečujejo, kar nakazujejo tudi podatki, na določeni točki pa se konflikti še dodatno povečajo. Več tipov podatkov je pokazalo, da se je to zgodilo, ko je populacija presegla številčnost 630-700 osebkov.

Glede na to, da je toliko medvedov pri nas živelo pred okoli desetimi leti, in da se je vmes ogromno delalo na preprečevanju konfliktov, si lahko glede na izvedene ukrepe in posledično višjo družbeno nosilno zmogljivost prostora kot pred desetimi leti kot ciljno velikost populacije privoščimo nekoliko več medvedov.«

Raziskave stališč prebivalcev v območju medveda kažejo, da smo Slovenke in Slovenci v splošnem zelo naklonjeni medvedu, bolj kot ostalim vrstam, poudarja Jerina, kar pojasnjuje, zakaj so gostote te vrste lahko tako velike. Po drugi strani pa je »zelo pomembno enotno in jasno sporočilo«, da je bila družbena nosilna zmogljivost v dinarskem delu Slovenije presežena. »Ljudje nočejo, da bi se številčnost in gostote povečevali, škode in druge konflikte pa vidijo kot problem, ki ga je treba reševati.«
Gostote medveda v dinarskem delu države so med najvišjimi znanimi v svetu (v delih območja presegajo 0,5 osebka na kvadratni kilometer), ugotavlja ekspertiza. V zadnjem desetletju so se gostote občutne spremenile; zlasti močno so se povečale na območju med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem, kjer sta značilna gozdno-kmetijska krajina in velika gostota naselij. Gostote medvedov na teh območjih so primerljive z gostoto v strnjenih gozdnih masivih Snežnika in Javornikov ter celo večje kot na Kočevskem.

Konflikti z medvedom niso primarno rezultat antropogene hrane v naseljih, temveč so posledica velikih gostot in znotrajvrstnih odnosov med medvedi; »ob nespremenjeni rodnosti in smrtnosti začnejo močnejši osebki izrivati ostale, ki se širijo v različne smeri. Ker so poselili območja, ki jih poseljuje tudi človek, se je število konfliktov povečalo,« razlaga Jerina.

Glede na zbrane podatke količina hrane ni in ne bo vplivala na zmanjšanje rodnosti in povečanje naravne smrtnosti (samoregulacijo) vrste. Hrana s krmišč pri tem ne igra nobene vloge, saj je njena količina za nekaj velikostnih razredov manjša od količine naravne hrane.

Brez odstrela bi se po projekcijah avtorjev strokovnih izhodišč populacija medveda letno povečala za 16 odstotkov. Povečala bi se tudi razširjenost, s tem pa število konfliktov.
 

Strokovnih izhodišč za volka še ni


Glede volka, za katerega strokovnih izhodišč še ni bilo pripravljenih, Jerina pravi, da bi težje upravičili odstrel po načelih, kot so predvidena za medveda. »Je pa dejstvo, da težave so, in da je odstrel lahko tisto sredstvo, ki se ga uporabi ob izpolnjenih pogojih. Poskrbeti pa bi bilo treba, da so odločbe hitro izdane in pripravljene tako, da jih je mogoče realizirati, kar nam doslej ni šlo.«

Strokovna in interesna skupina v okviru okoljskega ministrstva sta sicer obravnavali smernico za odvzem volka iz narave. Nagibali sta se k pravilniku o izrednem odvzemu posameznih volkov, ki povzročajo ponavljajočo se škodo.

Preberite še:

Komentarji: