Tropski gozdovi srkajo manj ogljika
Že v 15 letih bi se lahko tropski gozdovi spremenili iz ponora v vir emisij.
Odpri galerijo
Nove hude grožnje so izsekavanje in požig gozdov, tudi v Amazoniji. FOTO: Reuters
Zmogljivost tropskih gozdov za črpanje ogljikovega dioksida iz atmosfere se zmanjšuje, ugotavlja raziskava Univerze v Leedsu, v kateri so 30 let spremljali 300.000 dreves. Znanstveniki so se tega bali, saj pomeni, da se tropski gozdovi spreminjajo iz ponora v vir toplogrednih plinov.
Nedotaknjeni tropski gozdovi so dobro znani kot ključen ponor ogljika, ki upočasnjuje podnebne spremembe. Drevesa porabljajo ogljik za gradnjo, izpuščajo pa kisik, podnebni modeli pa v glavnem predvidevajo, da se to še nekaj desetletij ne bo bistveno spremenilo. Nova študija pa ugotavlja, da so tropski gozdovi v Afriki in Amazoniji največ ogljikovega dioksida posrkali v 90. letih prejšnjega stoletja. Do leta 2010 je količina uporabljenega ogljikovega dioksida padla kar za tretjino.
Ob tem so se povečali izpusti toplogrednih plinov iz gozdov, ki nastajajo ob razkroju umrlih dreves in pri požarih v gozdovih. Zmogljivost gozdov se spreminja zaradi višje vsebnosti ogljikovega dioksida v zraku, višjih temperatur, hujših suš in sprememb v dinamiki gozdov. Več ogljikovega dioksida pospešuje rast dreves, višje temperature in suše pa upočasnjujejo rast in tudi ubijejo drevo.
Znanstveniki predvidevajo, da bo sposobnost tropskih gozdov za črpanje ogljikovega dioksida še naprej padala, približno leta 2035 pa se bodo iz ponora spremenili v vir emisij. V 90. letih prejšnjega stoletja so trapski gozdovi na leto odstranili 46 milijard ton ogljikovega dioksida, leta 2010 zgolj še 25 milijard ton. Razlika 21 milijard ton je enaka skupnim desetletnim emisijam Velike Britanije, Nemčije, Francije in Kanade. Leta 1990 so tropski gozdovi uskladiščili 17 odstotkov emisij človekovih dejavnosti, leta 2010 pa zgolj še šest odstotkov.
Upad je posledica tega, da se je sposobnost gozdov za črpanje ogljikovega dioksida zaradi suš in vročine zmanjšala za 33 odstotkov, tropske gozdove so skrčili za 19 odstotkov, svetovne emisije ogljikovega dioksida pa so zrasle za 46 odstotkov. Takih razmer niso upoštevali niti najbolj pesimistični podnebni modeli.
Znanstveniki opozarjajo še na to, da so tropski gozdovi skladišče 250 milijard ton ogljika. To je enako 90-letnim svetovnim emisijam iz fosilnih goriv. Zato je nujno vzpostaviti ustrezne sisteme upravljanja in zaščite gozdov. »Huda grožnja je izsekavanje gozdov in požari. To zahteva takojšnje ukrepanje,« pravijo znanstveniki in dodajajo, da se okno, ko bi še preprečili, da tropski gozdovi postanejo vir emisij, hitro zapira.
Nedotaknjeni tropski gozdovi so dobro znani kot ključen ponor ogljika, ki upočasnjuje podnebne spremembe. Drevesa porabljajo ogljik za gradnjo, izpuščajo pa kisik, podnebni modeli pa v glavnem predvidevajo, da se to še nekaj desetletij ne bo bistveno spremenilo. Nova študija pa ugotavlja, da so tropski gozdovi v Afriki in Amazoniji največ ogljikovega dioksida posrkali v 90. letih prejšnjega stoletja. Do leta 2010 je količina uporabljenega ogljikovega dioksida padla kar za tretjino.
Ob tem so se povečali izpusti toplogrednih plinov iz gozdov, ki nastajajo ob razkroju umrlih dreves in pri požarih v gozdovih. Zmogljivost gozdov se spreminja zaradi višje vsebnosti ogljikovega dioksida v zraku, višjih temperatur, hujših suš in sprememb v dinamiki gozdov. Več ogljikovega dioksida pospešuje rast dreves, višje temperature in suše pa upočasnjujejo rast in tudi ubijejo drevo.
Vročina in suše upočasnjujejo rast gozdov in pospešujejo požare v Afriki. FOTO: Reuters
Znanstveniki predvidevajo, da bo sposobnost tropskih gozdov za črpanje ogljikovega dioksida še naprej padala, približno leta 2035 pa se bodo iz ponora spremenili v vir emisij. V 90. letih prejšnjega stoletja so trapski gozdovi na leto odstranili 46 milijard ton ogljikovega dioksida, leta 2010 zgolj še 25 milijard ton. Razlika 21 milijard ton je enaka skupnim desetletnim emisijam Velike Britanije, Nemčije, Francije in Kanade. Leta 1990 so tropski gozdovi uskladiščili 17 odstotkov emisij človekovih dejavnosti, leta 2010 pa zgolj še šest odstotkov.
Upad je posledica tega, da se je sposobnost gozdov za črpanje ogljikovega dioksida zaradi suš in vročine zmanjšala za 33 odstotkov, tropske gozdove so skrčili za 19 odstotkov, svetovne emisije ogljikovega dioksida pa so zrasle za 46 odstotkov. Takih razmer niso upoštevali niti najbolj pesimistični podnebni modeli.
Pri nas se gozdovi širijo, le lesa ne znamo prav uporabiti. FOTO: Jure Eržen/Delo
Znanstveniki opozarjajo še na to, da so tropski gozdovi skladišče 250 milijard ton ogljika. To je enako 90-letnim svetovnim emisijam iz fosilnih goriv. Zato je nujno vzpostaviti ustrezne sisteme upravljanja in zaščite gozdov. »Huda grožnja je izsekavanje gozdov in požari. To zahteva takojšnje ukrepanje,« pravijo znanstveniki in dodajajo, da se okno, ko bi še preprečili, da tropski gozdovi postanejo vir emisij, hitro zapira.
