Slovenija v petih letih izgubila za skoraj pol Ljubljane kmetijskih zemljišč
Ministrstvo za kmetijstvo je bilo v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020 le delno učinkovito pri zagotavljanju prehranske varnosti s pomočjo v Sloveniji pridelane hrane, ugotavlja računsko sodišče.
Prehranska varnost države se zagotavlja tako z uvozom dobrin kot tudi z lastno pridelavo oziroma s samooskrbo. Slovenija je tradicionalno neto uvoznica agroživilskih proizvodov, največji primanjkljaj pa smo v letu 2019 imeli pri mesu, sadju, vrtninah, izdelkih iz žit, moke, škroba ali mleka ter v skupini ostanki in odpadki živil, krma, so zapisali na računskem sodišču.
Kmetijstvo izgubilo dvakrat več zemljišč, kot jih je pridobilo
Osnovni pogoj za zagotavljanje samooskrbe je po oceni sodišča varovanje kmetijskih zemljišč. Med letoma 2014 in 2019 je bilo v uporabo v kmetijstvu vrnjenih 4.955 ha zemljišč nekmetijske namenske rabe, hkrati pa je bilo v druge namenske rabe spremenjenih dvakrat toliko ali 9.947 ha kmetijskih zemljišč, pri čemer se je vsaj med letoma 2014 in 2017 v največji meri spreminjala namenska raba najboljših kmetijskih zemljišč.
Trajno varovana kmetijska zemljišča le na papirju
Ministrstvo je sicer varovalo kmetijska zemljišča pred spreminjanjem namenske rabe v okviru prostorskega načrtovanja občin, vendar pa je šele julija lani, po devetih letih od uveljavitve zakonskih sprememb, izpolnilo zadnji pogoj za začetek določanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč, z določitvijo katerih naj bi se do konca leta 2020 zavarovalo 350.000 ha najboljših kmetijskih zemljišč.
Do konca leta 2020 tako nobena občina v svojem prostorskem aktu ni določila območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Trajno varovana kmetijska zemljišča se, razen izjemoma, ne bi smela spreminjati deset let od njihove določitve.
V obdobju, na katero se nanaša revizija, cilji glede površine kmetijskih zemljišč v uporabi, ki so potrebna za doseganje želene stopnje samooskrbe, niti niso bili določeni. Med letoma 2015 in 2019 so se kmetijska zemljišča v uporabi zmanjšala za 1,8 odstotkov oziroma za 11.120 ha, kar je enako 40 odstotkov površine Mestne občine Ljubljana.
Brez jasnih ciljev o stopnji samooskrbe
Stopnjo samooskrbe, ki jo želi doseči, je Slovenija določila le za pridelavo zelenjave (vsaj 50-odstotna samooskrba) ter rejo prašičjega mesa (70-odstotna), sicer pa jasnih ciljev glede želene stopnje samooskrbe ni določila.
Ministrstvo je ugotovilo vzroke za slabo samooskrbo, in sicer med drugim v slabem prenosu znanja, slabem povezovanju proizvajalcev in tehnološki zaostalosti proizvodnje. Za ugotovljene vzroke je bilo predvideno izvajanje različnih ukrepov, ki pa jih ministrstvo nato ni izvajalo v celoti.
Na obseg kmetijske proizvodnje je lahko ministrstvo vplivalo predvsem z različnimi finančnimi podporami. A kot kažejo podatki, večjih sprememb pri stopnjah samooskrbe med letoma 2014 in 2019 ni bilo, razen deloma na področju zelenjave (s 37,8 na 43,7 odstotkov).
Poleg tega na podlagi izplačil, za katere je mogoče ugotoviti, kateremu sektorju so bila namenjena, računsko sodišče meni, da so bili v sedanjem programskem obdobju najbolj podprti sektorji, v katerih je samooskrba že sicer visoka, torej živinoreja in proizvodnja živalskih proizvodov, kar še povečuje neuravnoteženost v stopnjah samooskrbe med živalskimi in rastlinskimi proizvodi.
Za vsak sektor obstajajo tudi specifični problemi, ki jih ministrstvo po oceni računskega sodišča ni dovolj naslovilo.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila.
