V zraku je čedalje več puščavskega peska
Na pesku so različni mikroorganizmi in drugo, vendar ne šteje kot onesnaženje zraka, saj je to naravni pojav.
Odpri galerijo
Matevž Lenarčič je že trikrat obletel svet. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – »Raziskave puščavskega peska so izjemnega pomena zaradi pospešenega taljenja ledenikov, segrevanja morja in negativnega vpliva na zdravlje ljudi,« pravi letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič, ki je v letošnjem poletju v družbi sodelavca Domna Graufa v ultralahkem letalu Dynamic WT 9 opravil več poletov nad Sredozemljem in pri tem meril koncentracije saharskega peska v ozračju.
Študije kažejo na povezavo večje stopnje smrtnosti zaradi pljučnih in srčno-žilnih bolezni v času povečane koncentracije puščavskega peska v ozračju. Pesek prinese s seboj tudi različne mikroorganizme, minerale in alergene, veže se tudi na strupene snovi, prisotne v zraku urbanih naselij. Zaradi kompleksnosti problematike in premalo opravljenih meritev še niso raziskane vse dimenzije vpliva na človekovo zdravje.
Letošnje meritve so potekale v dveh fazah, prva nad območjem severno od Barcelone in druga nad Ciprom. Zaradi globalnega segrevanja planeta so cikloni, ki nastanejo nad Atlantikom, čedalje pogostejši, z njimi pa potujejo proti severu večje pošiljke saharskega peska. V času, ko so bile opravljene meritve nad Španijo, je na to območje pritekal izjemno vroč zrak z velikimi količinami saharskega peska, kar je povzročilo zahtevne pogoje letenja s slabo vidljivostjo ter izjemne obremenitve letala. Meritve nad Ciprom pa so bile težavne predvsem zaradi kompleksnosti politične situacije na območju in gostega zračnega prometa.
Vodja znanstvenoraziskovalnega dela misije GreenLight WorldFlight (GLWF) Griša Močnik, sicer zaposlen na Institutu Jožef Stefan, je še enkrat izpostavil problem črnega ogljika, katerega vpliv na okolje je v ospredju okoljskih raziskav misije GreenLight WorldFlight. Tudi črni ogljik je povezan z neželenimi vplivi na zdravje, od pljučnih in srčno-žilnih obolenj do nevroloških motenj. Gre za tip onesnaževanja, ki ga povzročamo ljudje, a v nasprotju z emisijami ogljikovega dioksida lahko pri črnem ogljiku z ukrepi na področju pridobivanja in porabe energije v kratkem času zmanjšamo njegove škodljive učinke na okolje.
Naravni pojavi se ne štejejo kot preseganje mejnih vrednosti onesnaženja zraka, tako kot to velja za onesnaženje, ki ga povzročamo ljudje. Vetrovi redno nosijo saharski pesek čez Sredozemsko morje. Ta je naravni del kompleksne mešanice delcev v zraku. Pojave saharskega peska je zato treba jasno identificirati in nedvoumno določiti, meni Močnik. Za nekatere države bi to pomenilo olajšanje, saj so v njihovih mestih vsebnosti delcev pogosto previsoke. Če odštejejo pesek, se to lahko spremeni.
Letošnjo misijo GreenLight WorldFlight, v kateri sta Lenarčič in Grauf sodelovala pri mednarodnem okoljskem projektu DNAAP nad Sredozemljem, je Močnik ocenil kot uspešno. Kot je povedal, so z meritvami na tleh in v zraku določili optične lastnosti peska in jih uporabili za ugotavljanje pojavov saharskega peska. »Meritve na tleh skupaj z letalskimi meritvami omogočajo ločevanje med onesnaženostjo, ki jo povzročamo ljudje, in naravnim peskom in določanje prispevka peska h koncentracijam delcev v zraku« je poudaril Močnik.
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ponosen, da »imamo v Sloveniji tako zavedne posameznike, ki usmerjajo toliko svoje energije, ustvarjalnosti in zagona v delo s področja varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam«. Lenarčič je v ultralahkem letalu že trikrat letel okoli sveta, leta 2013 je dosegel severni tečaj, v zadnjih dveh letih je meritve onesnaženosti zraka opravil tudi nad Sredozemljem in Azijo. Za letos je bil sicer načrtovan polet v Himalajo, Indijo in Butan, vendar je Lenarčič zaradi tehničnih težav in zamude pri gradnji letala Advantic – WT 10 Research ta načrt preložil na prihodnje leto. Misija GreenLight WorldFlight bo končana predvidoma leta 2022, ko bo Lenarčič preletel oba tečaja.
»Letošnjo etapo smo načrtovali na indijski podcelini, kjer smo že merili, ampak ta je eden najbolj eklatantnih primerov, kaj se dogaja z okoljem pri nas,« je poudaril Lenarčič in opozoril, da neposredno onesnaženje, ki ga povzroča človek s črnim ogljikom, prometom in industrijo, vpliva ne samo na zrak in življenje, ampak tudi na himalajske ledenike, ki so v izginjanju.
»Če ti izginejo, vse reke indijske podceline presahnejo. To ni hec, dve milijardi ljudi bo ostalo brez vode in ti ljudje bodo nekam šli. Slovenija ima vodo, zato jih lahko pričakujemo tudi pri nas,« je Lenarčič približal Himalajo in Indijo tudi Sloveniji.
Študije kažejo na povezavo večje stopnje smrtnosti zaradi pljučnih in srčno-žilnih bolezni v času povečane koncentracije puščavskega peska v ozračju. Pesek prinese s seboj tudi različne mikroorganizme, minerale in alergene, veže se tudi na strupene snovi, prisotne v zraku urbanih naselij. Zaradi kompleksnosti problematike in premalo opravljenih meritev še niso raziskane vse dimenzije vpliva na človekovo zdravje.
Letošnje meritve so potekale v dveh fazah, prva nad območjem severno od Barcelone in druga nad Ciprom. Zaradi globalnega segrevanja planeta so cikloni, ki nastanejo nad Atlantikom, čedalje pogostejši, z njimi pa potujejo proti severu večje pošiljke saharskega peska. V času, ko so bile opravljene meritve nad Španijo, je na to območje pritekal izjemno vroč zrak z velikimi količinami saharskega peska, kar je povzročilo zahtevne pogoje letenja s slabo vidljivostjo ter izjemne obremenitve letala. Meritve nad Ciprom pa so bile težavne predvsem zaradi kompleksnosti politične situacije na območju in gostega zračnega prometa.
Predstavitev rezultatov na IJS. FOTO: GLWF
Vodja znanstvenoraziskovalnega dela misije GreenLight WorldFlight (GLWF) Griša Močnik, sicer zaposlen na Institutu Jožef Stefan, je še enkrat izpostavil problem črnega ogljika, katerega vpliv na okolje je v ospredju okoljskih raziskav misije GreenLight WorldFlight. Tudi črni ogljik je povezan z neželenimi vplivi na zdravje, od pljučnih in srčno-žilnih obolenj do nevroloških motenj. Gre za tip onesnaževanja, ki ga povzročamo ljudje, a v nasprotju z emisijami ogljikovega dioksida lahko pri črnem ogljiku z ukrepi na področju pridobivanja in porabe energije v kratkem času zmanjšamo njegove škodljive učinke na okolje.
Pesek se ne šteje kot onesnaženje
Naravni pojavi se ne štejejo kot preseganje mejnih vrednosti onesnaženja zraka, tako kot to velja za onesnaženje, ki ga povzročamo ljudje. Vetrovi redno nosijo saharski pesek čez Sredozemsko morje. Ta je naravni del kompleksne mešanice delcev v zraku. Pojave saharskega peska je zato treba jasno identificirati in nedvoumno določiti, meni Močnik. Za nekatere države bi to pomenilo olajšanje, saj so v njihovih mestih vsebnosti delcev pogosto previsoke. Če odštejejo pesek, se to lahko spremeni.
Letošnjo misijo GreenLight WorldFlight, v kateri sta Lenarčič in Grauf sodelovala pri mednarodnem okoljskem projektu DNAAP nad Sredozemljem, je Močnik ocenil kot uspešno. Kot je povedal, so z meritvami na tleh in v zraku določili optične lastnosti peska in jih uporabili za ugotavljanje pojavov saharskega peska. »Meritve na tleh skupaj z letalskimi meritvami omogočajo ločevanje med onesnaženostjo, ki jo povzročamo ljudje, in naravnim peskom in določanje prispevka peska h koncentracijam delcev v zraku« je poudaril Močnik.
Med viri črnega ogljika je tudi kurjenje drv. FOTO: Shutterstock
Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ponosen, da »imamo v Sloveniji tako zavedne posameznike, ki usmerjajo toliko svoje energije, ustvarjalnosti in zagona v delo s področja varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam«. Lenarčič je v ultralahkem letalu že trikrat letel okoli sveta, leta 2013 je dosegel severni tečaj, v zadnjih dveh letih je meritve onesnaženosti zraka opravil tudi nad Sredozemljem in Azijo. Za letos je bil sicer načrtovan polet v Himalajo, Indijo in Butan, vendar je Lenarčič zaradi tehničnih težav in zamude pri gradnji letala Advantic – WT 10 Research ta načrt preložil na prihodnje leto. Misija GreenLight WorldFlight bo končana predvidoma leta 2022, ko bo Lenarčič preletel oba tečaja.
Dve milijardi ljudi brez vode
»Letošnjo etapo smo načrtovali na indijski podcelini, kjer smo že merili, ampak ta je eden najbolj eklatantnih primerov, kaj se dogaja z okoljem pri nas,« je poudaril Lenarčič in opozoril, da neposredno onesnaženje, ki ga povzroča človek s črnim ogljikom, prometom in industrijo, vpliva ne samo na zrak in življenje, ampak tudi na himalajske ledenike, ki so v izginjanju.
»Če ti izginejo, vse reke indijske podceline presahnejo. To ni hec, dve milijardi ljudi bo ostalo brez vode in ti ljudje bodo nekam šli. Slovenija ima vodo, zato jih lahko pričakujemo tudi pri nas,« je Lenarčič približal Himalajo in Indijo tudi Sloveniji.
