Vodik je tudi mogoča oblika shranjene elektrike

Hidroelektrarne Holdinga Slovenske elektrarne zavzamejo precej prostora, ki bi ga lahko izkoristili za postavitev sončnih elektrarn, po drugi strani pa elektrarne ob viških proizvodnje elektrike spuščajo vodo mimo turbin.

V HSE Invest so sestavili projekt, ki bi lahko po mnenju Sandija Ritlopa zanimal več mogočih vlagateljev. Prelivanje vode na hidroelektrarnah zdaj ne prinaša nobenih koristi. Namesto tega bi lahko voda še vedno poganjala turbine, tako proizvedena elektrika pa ne bi šla v omrežje, temveč bi z njo iz vode proizvajali vodik.

»Eden od virov je lahko tudi prelivanje vode, ki se dogaja na hidroelektrarnah in se izvaja predvsem zaradi trženja, po drugi strani pa imamo na razpolago veliko prostora za sončne elektrarne, ki so obnovljiv vir energije in jih politika podpira. Gre za idejo, da bi se ta dodatno proizvedena energija skladiščila v obliki vodika. Vodik pa se lahko potem uporabi kot energent in se prek gorivne celice vrača nazaj v omrežje kot električna energija. Druga možnost je, da se vodik uporabi kot pogonsko gorivo v prometu ali kot gorivo v industriji,« pravi Ritlop.

Kot dodaja, ima tak projekt ima več vhodov, tako za proizvajalce tehnologij za proizvodnjo vodika kot proizvajalce sončnih elektrarn, in več izhodov, saj se vodik lahko uporablja za več namenov. »Zato verjamem, da se projekt lahko uresniči,« pravi Ritlop.

Na vprašanje Dela, ali imajo dovolj posluha znotraj skupine HSE, ki je usmerjena predvsem v velike projekte, ne zgolj nekaj sončnih elektrarn, je Ritlop odgovoril posredno. »Projekt ima velik potencial. Če govorimo samo o sončni energiji, imamo možnost vgraditi do 30 megavatov sončnih elektrarn na kanale hidroelektrarn, ki bi na leto proizvedle 36 gigavatnih ur elektrike. Še 10 gigavatnih ur elektrike bi lahko proizvedli iz sicer prelite vode. To so velike številke, gotovo bo čas pokazal, da je tak projekt potreben,« odgovarja Ritlop.

Zanimanje za hranilnike energije se skokovito povečuje, zlasti zaradi uvajanja nestabilnih obnovljivih virov v sistem, cene opreme za take sisteme pa padajo in vse postavljajo na tržne temelje. »Posluh ali ne, to bo poslovna priložnost,« se je še malo popravil Ritlop, ki je potrdil tudi, da se ne bodo branili vlagateljev izven skupine HSE. »Za projekt se lahko zanimajo tisti, ki tržijo vodik bodisi v industriji ali prometu, prek tega sistema bi lahko ponudili sistemske storitve, tudi proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov je danes zelo zanimiva tema. Neko kombinacijo, neko možnost bomo gotovo našli,« pravi Ritlop.