Vreme bo le še hujše
Slovenija nima načrta za prilagajanje, ki je nujno v vsakem primeru.
Odpri galerijo
Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da Slovenija nima načrtov za prilagajanje. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nujno se je treba začeti prilagajati na spremembe vremena, katerih učinki se bodo krepili v vsakem primeru, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je Slovenija v tem izrazito šibka. Že pri iskanju podatkov o naravnih nesrečah pri nas je težava, čeprav je poznavanje tega, kar se nam že dogaja, osnova za načrtovanje ukrepov.
S segrevanjem planeta smo porušili vodni krog, število res velikih katastrof po svetu se je povečalo z 200 na več kot 600, kar negativno vpliva tako na kakovost življenja in gospodarstvo kot varnost. Prilagajanje je po definiciji stroškovno učinkovito zmanjšanje tveganj in škode zaradi sedanjih in prihodnjih učinkov podnebnih sprememb in izkoristek mogočih koristi. Podnebne spremembe prinašajo višje temperature zraka, rek, jezer in morij, več bo vročinskih valov in suš, hkrati pa poplav, saj več vode pade naenkrat v močnejših neurjih, z močnejšim vetrom in tudi točo. Različni vremenski vzorci se hitreje menjavajo.
Na podlagi teh podatkov je treba najprej oceniti, kaj je v okolju pri takih razmerah najbolj ranljivo. Najbolj dolgoročne načrte je treba pripraviti za mesta, ki jih gradimo za več stoletij, sledijo mostovi in komunalna infrastruktura, gozdarji imajo 20-letne cikle, zgolj enoletne pa imajo kmetje, ki se odločajo, kaj bodo sadili. »Zdaj gradbeniki še naprej za gradnjo vzamejo stare podatke, gozdarji pa pogozdujejo s smreko, ki ne bo prenesla prihodnjega podnebja pri nas. Gledanje naprej ni velika slovenska sposobnost,« pravi Kajfeževa.
Slovenija nima predpisov, ki bi zapovedovali prilagajanje, sestavili nismo niti standardov za ukrepe te vrste. Edina strategija prilagajanja je bila sprejeta za kmetijstvo, ki predvideva subvencioniranje mrež proti toči in tudi kapljičnega namakanja. Vendar je bila čez noč v razpisu dodana možnost nakupa novega traktorja in skoraj vsi kmetje so se odločili za to možnost.
Med ukrepi prilagajanja so preusmeritev v celoletno ponudbo na smučiščih, sajenje odpornejših rastlin v kmetijstvu, namakanje in zaščita. Za poplave je rešitev prepoved gradnje na ogroženih območjih in gradnja na dvignjenem terenu. V mestih na več načinov pomagajo zelene površine, poplave so najhujše na betoniranih območjih.
Za vse to se je treba odločiti, vendar pri nas ni ustanove, ki bi se ukvarjala s podnebnimi spremembami, na spletni strani ministrstva za okolje se pod razdelkom prilagajanje ni nič spremenilo že od leta 2016. »Če niti ne govoriš o tem, kako boš kaj naredil?« je Kajfeževa okrcala tudi sedanjo vlado. Dodala je, da so učinki prilagajanja lahko takojšnji, blaženje, ki je enako nujno, sicer se tudi prilagajati ni mogoče dolgo, je bolj dolgoročno.
S segrevanjem planeta smo porušili vodni krog, število res velikih katastrof po svetu se je povečalo z 200 na več kot 600, kar negativno vpliva tako na kakovost življenja in gospodarstvo kot varnost. Prilagajanje je po definiciji stroškovno učinkovito zmanjšanje tveganj in škode zaradi sedanjih in prihodnjih učinkov podnebnih sprememb in izkoristek mogočih koristi. Podnebne spremembe prinašajo višje temperature zraka, rek, jezer in morij, več bo vročinskih valov in suš, hkrati pa poplav, saj več vode pade naenkrat v močnejših neurjih, z močnejšim vetrom in tudi točo. Različni vremenski vzorci se hitreje menjavajo.
Škoda
Na podlagi teh podatkov je treba najprej oceniti, kaj je v okolju pri takih razmerah najbolj ranljivo. Najbolj dolgoročne načrte je treba pripraviti za mesta, ki jih gradimo za več stoletij, sledijo mostovi in komunalna infrastruktura, gozdarji imajo 20-letne cikle, zgolj enoletne pa imajo kmetje, ki se odločajo, kaj bodo sadili. »Zdaj gradbeniki še naprej za gradnjo vzamejo stare podatke, gozdarji pa pogozdujejo s smreko, ki ne bo prenesla prihodnjega podnebja pri nas. Gledanje naprej ni velika slovenska sposobnost,« pravi Kajfeževa.
Traktor pred zaščito
Slovenija nima predpisov, ki bi zapovedovali prilagajanje, sestavili nismo niti standardov za ukrepe te vrste. Edina strategija prilagajanja je bila sprejeta za kmetijstvo, ki predvideva subvencioniranje mrež proti toči in tudi kapljičnega namakanja. Vendar je bila čez noč v razpisu dodana možnost nakupa novega traktorja in skoraj vsi kmetje so se odločili za to možnost.
Med ukrepi prilagajanja so preusmeritev v celoletno ponudbo na smučiščih, sajenje odpornejših rastlin v kmetijstvu, namakanje in zaščita. Za poplave je rešitev prepoved gradnje na ogroženih območjih in gradnja na dvignjenem terenu. V mestih na več načinov pomagajo zelene površine, poplave so najhujše na betoniranih območjih.
Kmetje so se raje odločili za nove traktorje kot za zaščito, pravi Lučka Kajfež Bogataj. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Za vse to se je treba odločiti, vendar pri nas ni ustanove, ki bi se ukvarjala s podnebnimi spremembami, na spletni strani ministrstva za okolje se pod razdelkom prilagajanje ni nič spremenilo že od leta 2016. »Če niti ne govoriš o tem, kako boš kaj naredil?« je Kajfeževa okrcala tudi sedanjo vlado. Dodala je, da so učinki prilagajanja lahko takojšnji, blaženje, ki je enako nujno, sicer se tudi prilagajati ni mogoče dolgo, je bolj dolgoročno.
