Vrste izginejo, še preden jih spoznamo

Kritično ogrožamo vse vrste sesalcev – Nekatere vrste velikih mačk bodo v naravi izumrle že v desetih letih
Fotografija: Kar nekaj vrst metuljev bo v Sloveniji izumrlo v prihodnjih desetih letih. Foto Tadej Regent
Odpri galerijo
Kar nekaj vrst metuljev bo v Sloveniji izumrlo v prihodnjih desetih letih. Foto Tadej Regent

Narava je, brez bakterij, razvila vsaj osem milijonov vrst, človeštvo pa s pospeševanjem podnebnih sprememb, krčenjem gozdov, uničevanjem habitatov, nezakonito trgovino z zavarovanimi vrstami in divjim lovom, netrajnostnim kmetijstvom, onesnaževanjem in neprimerno rabo kemikalij v kmetijstvu povzroča najhitrejše izumiranje po katastrofi dinozavrov.

Vsako leto 22. aprila zaznamujemo svetovni dan Zemlje. Letošnja poslanica nas nagovarja k varovanju vrst, saj v svetovnem, evropskem in slovenskem merilu še nikoli nismo bili priča tako intenzivnemu izumiranju vrst kot posledici človekovih dejanj. »Odgovor je lahko le trajnostni razvoj na vseh področjih,« pravijo na zavodu za varstvo narave. Naša civilizacija negativno vpliva na večino življenjskih vrst na planetu. Izjeme so redke: to so vrste, ki so se prilagodile na življenje ob človeku, denimo podgane in ščurki, ter vrste, ki jih gojimo.

V naravi je več milijonov vrst, zato so se na zavodu za varstvo narave (ZRSVN) osredotočili zgolj na metulje. »Podatki študij zadnjih let kažejo, da upada celotna številčnost žuželk v Evropi, kar je posledica številnih dejavnikov v zadnjih desetletjih, predvsem pa urbanizacije in kmetijstva na eni strani ter opuščanja ekstenzivne rabe zemljišč in zaraščanja na drugi. Urbanizacija (širjenje mest, gradnja cest, tovarn, industrijskih con in drugega) je zasedla življenjski prostor žuželk, še bolj škodljivo pa je bilo intenzivno zasipavanje in izsuševanje mokrišč,« pravijo na ZRSVN.



V zadnjih dvajsetih letih ima na žuželke še posebno močan vpliv intenziviranje kmetijstva, predvsem preoravanje travnikov v njive, denimo za pridelovanje koruze, in sprememba v prehranjevanju goveda (koruzna silaža namesto sena). Drugo je posledica intenzifikacije travnikov, kar pomeni pogosto košnjo, baliranja mokre trave, gnojenja, izsuševanja mokrotnih travnikov in paše živine. »K temu je treba prišteti še uporabo pesticidov za škropljenje na njivah in druge kemikalije, ki jih kmetijstvo in industrija spuščata v okolje,« opišejo vpliv kmetijstva na žuželke na ZRSVN.



Na vse to pridejo še podnebne spremembe, katerih učinkov na ZRSVN še ne znajo povsem natančno ovrednotiti, opažajo pa, da se, denimo, gozdna meja, kjer so nekoč zaradi ekstremnih razmer vztrajali le visokogorski travniki, zvišuje, travniki se zaraščajo. Delno je to tudi posledica opuščanja tradicionalne paše z drobnico in govedom.

Študija nemških in švicarskih raziskovalcev, narejena na zavarovanih območjih parkov v Nemčiji, kaže 75-odstoten upad biomase žuželk v zadnjih 28 letih. Na evropski ravni poteka tudi spremljanje številčnosti populacij dnevnih metuljev (število osebkov vseh vrst) in podatki kažejo na 30- do 50-odstotni upad številčnosti v zadnjih 25 letih. Raziskavo so začeli, ker na vetrobranskih steklih avtomobilov ni bilo več toliko žuželk.
 

Metulji izginjajo


»Državni monitoringi izbranih vrst metuljev v Sloveniji prav tako kažejo skrb vzbujajoče stanje nekaterih vrst, kot so barjanski okarček, strašničin in temni mravljiščar ter gorski apolon. Pri nekaterih od teh vrst je stanje kritično ali se temu približuje, kar pomeni, da jih v prihodnjih desetih do dvajsetih letih sploh ne bomo več imeli. V Sloveniji bodo izumrli,« so pesimistični na ZRSVN.

Metulji so poleg čebel in čmrljev med glavnimi opraševalci, poleg tega so hrana višjim dvoživkam, drugim členonožcem, plazilcem, ptičem in netopirjem, zato so zelo pomembni v prehranjevalni verigi. »Razvoj metuljev je neločljivo povezan s prisotnostjo nekaterih rastlin, samice namreč odlagajo jajčeca samo na določene vrste rastlin, gosenice vsake vrste metulja se prehranjujejo s točno določeno skupino rastlin ali pa z le eno vrsto. Izguba teh rastlin zato nujno vodi tudi v izgubo metuljev,« pravijo na ZRSVN in dodajajo, da je to mogoče popraviti le s sonaravnim kmetijstvom, za kar se bodo morale evropske podpore temeljito spremeniti.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je spomnil, da imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, te pa je zaradi našega ravnanja vse manj. »Vse vrste življenja so enakovredne in neprecenljive. Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami,« opozarja Zajc.

Če ne bomo ukrepali takoj, bo izumiranje vrst najtrajnejša zapuščina človeštva. »Vsi živi organizmi imajo svojo vrednost in vsak igra edinstveno vlogo v tej zapleteni mreži življenja. Združiti moramo moči za ohranitev prizadetih in ogroženih vrst: koralnih grebenov, slonov, žuželk, posebno opraševalcev, kitov in številnih drugih. Dobra novica je, da lahko upočasnimo izumiranje. Številne vrste, katerih številčnost upada in so prizadete ali ogrožene, bi si lahko opomogle, če bi zmogli spremeniti način življenja in bi preudarno potrebovali le toliko, kolikor potrebujemo za dostojno življenje,« dodajajo na ministrstvu za okolje.
 

Vse več mladih, kot so indonezijski študentje v Banda Acehu na fotografiji, poziva politične voditelje k ukrepom proti podnebnim spremembam in zavarovanju živalskih vrst. Foto AFP
Vse več mladih, kot so indonezijski študentje v Banda Acehu na fotografiji, poziva politične voditelje k ukrepom proti podnebnim spremembam in zavarovanju živalskih vrst. Foto AFP
Edini krivec je človek


Poročila kažejo, da smo sredi najhitrejšega izumiranja vrst v zadnjih 60 milijonih let oziroma od izumrtja dinozavrov. Za to tokrat niso krivi niti izbruhi vulkanov niti padec meteorita, ampak prvič zgolj ena življenjska oblika – človek. Znanstveniki predvidevajo, da je izumiranje vrst zaradi človeštva od tisoč- do desettisočkrat hitrejše, kot bi bilo sicer. Veliko vrst bo izginilo, še preden jih bomo spoznali.

Primati, naši najbližji sorodniki, so zelo ogroženi. Skoraj 60 odstotkom od 504 vrst grozi izumrtje, populacije pa hitro upadajo v kar treh četrtinah vrst. Na svetu se na leto v ribiške mreže ujame (ali pa jih te resno poškodujejo) 650.000 morskih sesalcev, od delfinov do tjulnjev. Velike mačke, vključno s tigri, leopardi in gepardi, so v kritičnem upadanju, številne vrste bodo izumrle že v prihodnjem desetletju. Poleg tega da se njihovi življenjski prostori krčijo, kar vodi v konflikte z ljudmi, so velike mačke pomemben del nelegalne trgovine s krzni in telesnimi deli. Kitajska je še naprej največji trg za dele najbolj ogroženih vrst, med katere sodijo tudi nosorogi.

Upadajo tudi populacije 40 vrst ptičev, vsaki osmi vrsti grozi izumrtje. Kuščarji so občutljivi na podnebne spremembe; do leta 2080 bo izumrlo 40 odstotkov vrst teh plazilcev.

Ameriški bizon je bil nekoč mogočna vrsta, število osebkov je šlo v milijone. Črede so se vsako leto premikale med Aljasko in Mehiko. Po oživitvi vrste te živali zdaj zasedajo manj kot odstotek prejšnjega življenjskega prostora. Njihov sedanji življenjski prostor je tako majhen in tako nadzorovan, da bizone primerjajo z rejeno živino.

Za takšno opustošenje smo odgovorni vsi. V vsakem gospodinjstvu je gotovo vsaj en izdelek, ki vsebuje palmovo olje; to je namreč cenejše kot vsaka druga maščoba. Za pridobivanje tega olja pa najpogosteje požgejo tropski gozd in nasadijo plantaže palm. Tako izginjajo orangutani. Veliko vrst po svetu je izginilo tudi zaradi polj soje, ki jo jedo slovenski piščanci.

Komentarji: