Za onesnaženje Bevškega jarka krive poplave v povezavi z gnojenjem
Do onesnaženja potoka Bevški graben na Ljubljanskem barju je prišlo zaradi izredne namočenosti tal v povezavi z gnojenjem, na podlagi rezultatov odvzetih vzorcev sklepa Agencija za okolje (Arso). Do onesnaženja Ljubljanice, v katero se potok steka, ni prišlo.
»Visoka podzemna voda in padavine so iz tal intenzivneje spirali vse, kar je bilo v njih naneseno skozi leta,« so pojasnili na Arsu.
Uslužbenci agencije so terenski ogled in vzorčenje Bevškega grabna ter Ljubljanice pred in po izlivu Bevškega grabna opravili 23. avgusta. Ugotovili so, da je bila voda Bevškega grabna in tudi Ljubljanice na mestu sotočja motna.
Na površinah v okolici Bevškega grabna niso opazili onesnaženja z gnojevko ali odloženega blata iz komunalnih čistilnih naprav. Na nekaj travniških površinah so bili vidni ostanki poplav (polegla trava pokrita z muljem).
»Rezultati vzorčenja Ljubljanice in Bevškega grabna kažejo, da Bevški graben ni imel bistvenega vpliva na Ljubljanico, saj so bile vrednosti analiziranih parametrov pred in po izlitju Bevškega grabna v Ljubljanico primerljive,« so sporočili z Arsa.
Uradno vzorčenje s podobnimi rezultati kot vzorčenje geografov
V primerjavi z Ljubljanico so bile v Bevškem grabnu izmerjene višje vrednosti amonija, sulfata, celokupnega in raztopljenega organskega ogljika ter organsko vezanega dušika. Neobičajne za površinsko vodo so bile predvsem visoke koncentracije sulfata in izredno nizke koncentracije raztopljenega kisika, so dodali.
Geografi s filozofske fakultete in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so onesnaženje Ljubljanice zaznali 18. avgusta ob rutinskem terenskem delu. Naslednji dan so ugotovili, da onesnaženje prihaja iz potoka Bevški jarek, ki se steka v Ljubljanico med Bevkami in Notranjimi goricami. Potok je bil črne barve, iz njega se je širil neprijeten vonj, črn je bil tudi celoten tok Ljubljanice po sotočju z Bevškim jarkom. Na podlagi lastnih hitrih testov so sklepali, da je morebitni vzrok onesnaženja nezakonito odloženo blato iz komunalnih čistilnih naprav.
Nekaj dni pozneje so območje obiskali inšpektorji inšpektoratov za okolje in naravne vire, ki so ugotovili, da je voda v potoku in na njegovem izlivu v Ljubljanico motne rjave barve, na parcelah, ki so dotok do potoka, pa močneje obarvana in zaudarjajoča po fekalijah. Vira onesnaženja in povzročitelja niso našli.
