Za zdaj korenček, po 2020 v prometu tudi palica
Akcijski načrt za alternativna goriva v prometu, zlasti elektriko, naj bi sprejela še ta vlada.
Odpri galerijo
Vozila na električni pogon bodo po načrtu vse pogostejša.
Ljubljana - Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo osnutek akcijskega načrta za spodbujanje uporabe alternativnih goriv v prometu, ki je izvedbeni del oktobra lani sprejete strategije. Do 2020 bodo ostale v veljavi le pozitivne spodbude, s katerimi bi v treh letih vsako leto podvojili število električnih in hibridnih vozil, povečali pa tudi uporabo vozil na druga alternativna goriva.
Strategija in akcijski načrt sta obveznost vsake države po evropski direktivi, ki določa minimalne zahteve za gradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin in vodik. Stanje na področju polnilne infrastrukture v Sloveniji je po oceni Matjaža Vrčka iz ministrstva za infrastrukturo dobro, polnilnic je dovolj. Ni pa dovolj vozil na alternativna goriva.
"Že dolgo govorimo o elektrifikaciji prometa in uvajanju vodika v promet. Pričakovali smo, da bo vsaj eden od teh energentov prej doživel preboj, vendar se to ni zgodilo," je dejal Vrčko. Med razlogi, da se ta preboj še ni zgodil, je zlasti visoka cena avtomobilov. Vozni park v Sloveniji se stara, povprečen avto je star že skoraj 11 let. Slovenija ima tudi zelo razpršeno poseljenost, zato javni promet ne more povsod nadomestiti uporabe osebnih vozil. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je tako treba v promet uvesti alternativna goriva.
Strategija zato predvideva, da po letu 2025 v Sloveniji ne bi bila več dovoljena prva registracija avtomobilov z več kot 100 grami izpustov ogljikovega dioksida na kilometer, po letu 2030 pa bi to mejo znižali na 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Trenutno te zadnje meje ne dosega noben avtomobil z motorjem z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, temveč le električni avtomobili in priključni hibridi, čeprav tudi ti ne vsi.
Vodik in domač metan
"Smo pred veliko revolucijo," je dejal vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender. Akcijski načrt bi moral zagotoviti, da bo Slovenija pripravljena na tehnologije, ki prihajajo. Žlender posebej poudarja slovenske rešitve, da ne bo treba voziti utekočinjenega zemeljskega plina iz Amsterdama, kot se dogaja zdaj. Za vodik bo v dveh ali treh letih v Velenju in Šoštanju nastal celovit model od proizvodnje do uporabe. Vodik za svoje delovanje proizvaja Teš, proizvede pa ga toliko, da ga še spušča v ozračje. V projektu bodo vodik uporabili za pogon dostavnih vozil.
Peter Novak ima svojo zamisel. Iz biomase in mešanih odpadkov bi proizvajal metan in metanol, ki bi lahko brez posebnih konstrukcijskih sprememb poganjal avtomobile. Biomasa je pri nas doma, večina je naravno zgnije in pri tem izpušča ogljikov dioksid, pravi Novak in predlaga, da posežemo v ta krog. Za baterije električnih avtomobilov namreč še nimamo rešitev. Za krajše razdalje bi Novak uporabljal električna kolesa, skuterje in sodobne rikše, kar bi država lahko podpirala s subvencijami. "Nelogično je, da bomo imeli v nekaj letih 5000 električnih avtov in skoraj nič električnih koles," pravi Novak.
Palica po 2020
"V tem trenutku imamo samo pozitivne ukrepe, v neki točki, najbrž okrog leta 2020, pa bo treba postopno dodajati tudi omejitvene ukrepe za določene vrste goriv," je napovedal Žlender. Za akcijski načrt je okoljsko ministrstvo naročilo izdelavo celovite presoje vplivov na okolje. Osnutek okoljskega poročila ugotavlja, da izvedba ukrepov strategije pelje k nizkoogljični družbi in je brez posegov v okolje, ki bi lahko škodili naravi, vodam ali kulturni dediščini.
Strategija in akcijski načrt sta obveznost vsake države po evropski direktivi, ki določa minimalne zahteve za gradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno s polnilnimi mesti za električna vozila ter oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin in vodik. Stanje na področju polnilne infrastrukture v Sloveniji je po oceni Matjaža Vrčka iz ministrstva za infrastrukturo dobro, polnilnic je dovolj. Ni pa dovolj vozil na alternativna goriva.
"Že dolgo govorimo o elektrifikaciji prometa in uvajanju vodika v promet. Pričakovali smo, da bo vsaj eden od teh energentov prej doživel preboj, vendar se to ni zgodilo," je dejal Vrčko. Med razlogi, da se ta preboj še ni zgodil, je zlasti visoka cena avtomobilov. Vozni park v Sloveniji se stara, povprečen avto je star že skoraj 11 let. Slovenija ima tudi zelo razpršeno poseljenost, zato javni promet ne more povsod nadomestiti uporabe osebnih vozil. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je tako treba v promet uvesti alternativna goriva.
Strategija zato predvideva, da po letu 2025 v Sloveniji ne bi bila več dovoljena prva registracija avtomobilov z več kot 100 grami izpustov ogljikovega dioksida na kilometer, po letu 2030 pa bi to mejo znižali na 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Trenutno te zadnje meje ne dosega noben avtomobil z motorjem z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, temveč le električni avtomobili in priključni hibridi, čeprav tudi ti ne vsi.
Vodik in domač metan
"Smo pred veliko revolucijo," je dejal vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender. Akcijski načrt bi moral zagotoviti, da bo Slovenija pripravljena na tehnologije, ki prihajajo. Žlender posebej poudarja slovenske rešitve, da ne bo treba voziti utekočinjenega zemeljskega plina iz Amsterdama, kot se dogaja zdaj. Za vodik bo v dveh ali treh letih v Velenju in Šoštanju nastal celovit model od proizvodnje do uporabe. Vodik za svoje delovanje proizvaja Teš, proizvede pa ga toliko, da ga še spušča v ozračje. V projektu bodo vodik uporabili za pogon dostavnih vozil.
Peter Novak ima svojo zamisel. Iz biomase in mešanih odpadkov bi proizvajal metan in metanol, ki bi lahko brez posebnih konstrukcijskih sprememb poganjal avtomobile. Biomasa je pri nas doma, večina je naravno zgnije in pri tem izpušča ogljikov dioksid, pravi Novak in predlaga, da posežemo v ta krog. Za baterije električnih avtomobilov namreč še nimamo rešitev. Za krajše razdalje bi Novak uporabljal električna kolesa, skuterje in sodobne rikše, kar bi država lahko podpirala s subvencijami. "Nelogično je, da bomo imeli v nekaj letih 5000 električnih avtov in skoraj nič električnih koles," pravi Novak.
Palica po 2020
"V tem trenutku imamo samo pozitivne ukrepe, v neki točki, najbrž okrog leta 2020, pa bo treba postopno dodajati tudi omejitvene ukrepe za določene vrste goriv," je napovedal Žlender. Za akcijski načrt je okoljsko ministrstvo naročilo izdelavo celovite presoje vplivov na okolje. Osnutek okoljskega poročila ugotavlja, da izvedba ukrepov strategije pelje k nizkoogljični družbi in je brez posegov v okolje, ki bi lahko škodili naravi, vodam ali kulturni dediščini.
