Slovenija se v zadnjem času spopada z vse višjimi temperaturami. Državo je zajel vročinski val in visoke temperature že v zgodnjih urah povzročajo negotovost tudi v kmetijskem sektorju. Suša bi lahko močno vplivala na letošnji pridelek, občutljivi so predvsem sadje in zelenjadnice, pa tudi pšenica in nekatere krmne rastline.

Neugodne vremenske razmere so na pridelavo sadja in poljščin vplivale že v pomladnih mesecih. Precej škode so utrpele češnje, predvsem zaradi pozebe, prevelike količine padavin in toče, kar pa se je poznalo tudi na ceni rdečih sadežev. Obilne padavine so v zadnjem času zamenjale suša ter visoke poletne temperature, ki kmetom in pridelovalcem povzročajo nemalo skrbi.

Za kilogram tudi 15 evrov – zakaj so češnje postale tako drage

Urška Klančar, specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, je za Delo pojasnila, da suša slabo vpliva na pridelek, tako da ga je manj in je tudi nižje kakovosti. »Izjemno negativno vpliva tudi na diferenciacijo brstov, kar pomeni slabo popotnico za pridelek v prihodnjem letu,« je poudarila Klančarjeva. 

Vrhunec vročinskega vala: do 37 stopinj Celzija, pa tudi nevihte

Suša vpliva tudi na okus

Med najbolj občutljive pridelke med drugimi spadajo zelenjadnice, na primer paradižnik, paprika, bučke in kumare, pa tudi lubenice in melone. Prvi znaki rastlin, ki jih je prizadela suša, so po besedah Klančarjeve zmanjšan turgor oziroma uvelost rastline. Nato začnejo odpadati morebitni plodi in listi, v končni fazi pa rastlina propade. Suša gotovo vpliva tudi na okus plodov in seveda zelo negativno na skladiščne sposobnosti, je še dodala Klančarjeva.

Zadnja 30-dnevna površinska vodna bilanca ob odsotnosti padavin in izrazitejšem izhlapevanju v juniju v večjem delu države kaže na zelo sušne razmere v površinskem sloju tal – na Obali, Goriškem, Notranjskem, v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, od Dolenjske, Bele krajine do Spodnjega Posavja, na Koroškem pa vodna bilanca kaže na izjemno sušo, so zapisali na spletni strani Arso Sušomer. 

Suša je na Slovenskem že v preteklih letih povzočila veliko škode. FOTO: Jože Pojbič

Kmetovanje brez vode ni mogoče

Kmetje so po celotni državi zaskrbljeni zaradi negativnih vremenskih vplivov, a suša ni nov pojav. »Sušni stres se da zelo lepo ublažiti z namakanjem, vendar je v Sloveniji birokratski postopek za pridobitev dovoljenja za postavitev namakalnega sistema izjemno dolg in zapleten, v številnih primerih tudi nerešljiv. Velikokrat je problem tudi zagotoviti primeren vodni vir, na primer z gradnjo vodnih zadrževalnikov,« je poudarila Klančarjeva in dodala, da kmetovanje brez vode ni mogoče.