Nekdanji minister o možnosti dodatnega naročanja ni bil seznanjen
O naročilih je odločala takratna komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je tudi pripravila strategijo cepljenja.
Odpri galerijo
O naročilih je odločala komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je tudi pripravila strategijo cepljenja. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Po podatkih sledilnika za covid-19 so v torek v Sloveniji opravili 5989 PCR-testov in 24.688 hitrih antigenskih testov ter potrdili 1112 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR-testih je bil 18,6-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 10.310.
Marta Grgič Vitek, Nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je povedala, da smo doslej v Sloveniji prejeli 333.075 odmerkov cepiva, od tega največ proizvajalca Pfizer/Biontech. Do 14. marca letos je bilo s prvim odmerkom cepljenih 174.000 oseb, kar pomeni 8,3 odstotka prebivalstva. Z drugim odmerkom pa je bilo cepljenih štiri odstotke prebivalcev Slovenije. Razdeljenih in porabljenih je bilo več kot 80 odstotkov vseh odmerkov, ki so prispeli v državo.
Vsa cepiva, ki jih zdaj dobivamo v državo, so namenjena drugim odmerkom, je povedala Grgič Vitkova. Povečuje se precepljenost starih od 75 do 79 let, gre za starostno skupino, s katero so začeli cepiti v začetku marca. Druge starostne skupine so manj precepljene, najmanj stari od 65 dalje. Za mlajše so doslej namenjali le cepivo proizvajalca AstraZeneca.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu:
Na NIJZ redno spremljajo neželene učinke po cepljenjih. 2010 oseb je imelo neželene učinke, ki so jih strokovnjaki prijavili v sistem. Največkrat so se po vseh cepljenjih pojavile splošne težave na mestu cepljenja, težave s prebavili, psihiatrične motnje. Do 14. marca so prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov (ki ogrožajo življenje, hospitalizacija ali njeno podaljšanje, klinično pomembna stanja, smrt) po cepljenju s cepivom Pfizer/Biontecha in eno prijavo po cepljenju s cepivom AstraZenece. Prijavljenih je bilo sedem smrti pri starejših osebah s številni kroničnimi obolenji. Tri primere je komisija že obravnavala, povezav s cepljenjem ni bilo oziroma je bila malo verjetna. Štirje primeri so še v obravnavi.
Odlog cepljenja z AstraZeneco bo za strategijo viden kmalu. Marta Grgič Vitek je dejala, da se vsak dan, ki ga s tem izgubimo, pozna. Kdaj točno bo jutri Evropska agencija za zdravila (Ema) dala izjavo, ni znano. Glede strategije cepljenja in kršitev je povedala: »Teh kršitev je malo. Služba za preskrbo s cepivi da vsak teden ven spletno anketo, koliko cepiva potrebujejo cepilni centri za posamezne starostne skupine. Zadnji teden februarja so cepilni centri izpolnili vse potrebe za cepljenje starejših od 80 let. Odločili smo se, da se zato začne cepiti tudi starejše od 75 let in tako naprej.« Če bo Ema jutri izdala dovoljenje, se bo minister za zdravje Janez Poklukar odločil, ali in kdaj se bo nadaljevalo cepljenje s cepivom AstraZeneca.
Marta Grgič Vitek je dejala, da cepiva naroča ministrstvo za zdravje, o tem, ali bi imeli več cepljenih s cepivom Pfizer/Biontecha, če bi decembra naročili vso količino, ki je bila Sloveniji na voljo, ni dajala izjav. V času ministrovanja Tomaža Gantarja je cepiva naročala komisija za naročanje cepiv. Članica te skupine je bila tudi Marta Grgič Vitek. »Vsakič, ko so prišla vprašanja o cepivih, smo dali mnenje o količini cepiv. In vsakič je bila naša odločitev, da se nabavi toliko cepiva, kolikor ga nam pripada. Drugih podatkov nimam.« Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je za danes dejal, da jeseni ni bil seznanjen, da bi lahko Slovenija naročila dodatne količine cepiva Pfizerja in Biontecha. O naročilih je namreč odločala takratna komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je tudi pripravila strategijo cepljenja.
Komisija se je po Gantarjevih navedbah očitno takrat odločila, da dodatnih količin omenjenega cepiva ne nabavi, ker so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Tako se ne spomni, da bi komisija kaj povprašala o tem, ali naj se nabavijo dodatne količine cepiva Pfizerja in Biontecha. Kateri so bili člani te komisije, ki je odločala o naročilih cepiv, Gantar točno ne ve, je pa po njegovih besedah bila članica tudi nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19, ki danes vodi svetovalno skupino za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović.
Slovenija je namreč naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo glede na delež prebivalstva v celotni EU. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja in Biontecha ni naročila ničesar.
Na vladni spletni strani so danes na očitek o tem, da je Slovenija iz rok izpustila 500.000 odmerkov cepiva, zapisali, da je »Slovenija v prvi fazi izkoristila stoodstotno možnost nabave pogodbene količine cepiva Pfizer/Biontech v deležu pro rata. Vendar se jeseni, računajoč na cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki je bilo takrat z vidika tehnološkega razvoja najdlje in naj bi prišlo na trg že konec novembra 2020, nismo izrekli za možnost opcijskega naročila. Po menjavi resorja v decembru 2020 smo v začetku leta 2021 dodatno naročali maksimalne možne dodatne količine cepiv. Tako imamo danes zagotovljenih 936.000 odmerkov iz prve pogodbe, 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini, čakamo pa še na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer/Biontech. Izkoristili smo vse svoje možnosti pro rata, razen dveh začetnih opcijskih naročil (Moderna in Pfizer/Biontech), računajoč na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec decembra 2020 oziroma v začetku januarja.«
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v današnji izjavi za medije napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Gre za neposredno odškodovanje državljanov in za kršenje ustave v delu, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva, je dejal.
Marta Grgič Vitek, Nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je povedala, da smo doslej v Sloveniji prejeli 333.075 odmerkov cepiva, od tega največ proizvajalca Pfizer/Biontech. Do 14. marca letos je bilo s prvim odmerkom cepljenih 174.000 oseb, kar pomeni 8,3 odstotka prebivalstva. Z drugim odmerkom pa je bilo cepljenih štiri odstotke prebivalcev Slovenije. Razdeljenih in porabljenih je bilo več kot 80 odstotkov vseh odmerkov, ki so prispeli v državo.
Vsa cepiva, ki jih zdaj dobivamo v državo, so namenjena drugim odmerkom, je povedala Grgič Vitkova. Povečuje se precepljenost starih od 75 do 79 let, gre za starostno skupino, s katero so začeli cepiti v začetku marca. Druge starostne skupine so manj precepljene, najmanj stari od 65 dalje. Za mlajše so doslej namenjali le cepivo proizvajalca AstraZeneca.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tu:
Na NIJZ redno spremljajo neželene učinke po cepljenjih. 2010 oseb je imelo neželene učinke, ki so jih strokovnjaki prijavili v sistem. Največkrat so se po vseh cepljenjih pojavile splošne težave na mestu cepljenja, težave s prebavili, psihiatrične motnje. Do 14. marca so prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov (ki ogrožajo življenje, hospitalizacija ali njeno podaljšanje, klinično pomembna stanja, smrt) po cepljenju s cepivom Pfizer/Biontecha in eno prijavo po cepljenju s cepivom AstraZenece. Prijavljenih je bilo sedem smrti pri starejših osebah s številni kroničnimi obolenji. Tri primere je komisija že obravnavala, povezav s cepljenjem ni bilo oziroma je bila malo verjetna. Štirje primeri so še v obravnavi.
Koliko cepiva pričakujemo v prihodnje? Ali AstraZeneca še pošilja cepivo?
Marta Grgič Vitek: »Te obljubljene količine bodo prišle, ampak bodo precej manjše, kot se je predvidevalo. Pfizer obljublja dobavo 30.000 odmerkov.«
Marta Grgič Vitek: »Te obljubljene količine bodo prišle, ampak bodo precej manjše, kot se je predvidevalo. Pfizer obljublja dobavo 30.000 odmerkov.«
Odlog cepljenja z AstraZeneco bo za strategijo viden kmalu. Marta Grgič Vitek je dejala, da se vsak dan, ki ga s tem izgubimo, pozna. Kdaj točno bo jutri Evropska agencija za zdravila (Ema) dala izjavo, ni znano. Glede strategije cepljenja in kršitev je povedala: »Teh kršitev je malo. Služba za preskrbo s cepivi da vsak teden ven spletno anketo, koliko cepiva potrebujejo cepilni centri za posamezne starostne skupine. Zadnji teden februarja so cepilni centri izpolnili vse potrebe za cepljenje starejših od 80 let. Odločili smo se, da se zato začne cepiti tudi starejše od 75 let in tako naprej.« Če bo Ema jutri izdala dovoljenje, se bo minister za zdravje Janez Poklukar odločil, ali in kdaj se bo nadaljevalo cepljenje s cepivom AstraZeneca.
O naročanju cepiva odločala komisija
Marta Grgič Vitek je dejala, da cepiva naroča ministrstvo za zdravje, o tem, ali bi imeli več cepljenih s cepivom Pfizer/Biontecha, če bi decembra naročili vso količino, ki je bila Sloveniji na voljo, ni dajala izjav. V času ministrovanja Tomaža Gantarja je cepiva naročala komisija za naročanje cepiv. Članica te skupine je bila tudi Marta Grgič Vitek. »Vsakič, ko so prišla vprašanja o cepivih, smo dali mnenje o količini cepiv. In vsakič je bila naša odločitev, da se nabavi toliko cepiva, kolikor ga nam pripada. Drugih podatkov nimam.« Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je za danes dejal, da jeseni ni bil seznanjen, da bi lahko Slovenija naročila dodatne količine cepiva Pfizerja in Biontecha. O naročilih je namreč odločala takratna komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je tudi pripravila strategijo cepljenja.
Komisija se je po Gantarjevih navedbah očitno takrat odločila, da dodatnih količin omenjenega cepiva ne nabavi, ker so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Tako se ne spomni, da bi komisija kaj povprašala o tem, ali naj se nabavijo dodatne količine cepiva Pfizerja in Biontecha. Kateri so bili člani te komisije, ki je odločala o naročilih cepiv, Gantar točno ne ve, je pa po njegovih besedah bila članica tudi nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19, ki danes vodi svetovalno skupino za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović.
Slovenija je namreč naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo glede na delež prebivalstva v celotni EU. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva Pfizerja in Biontecha ni naročila ničesar.
Odlog cepljenja z AstraZeneco bo za strategijo viden kmalu. FOTO: Leon Vidic/Delo
Na vladni spletni strani so danes na očitek o tem, da je Slovenija iz rok izpustila 500.000 odmerkov cepiva, zapisali, da je »Slovenija v prvi fazi izkoristila stoodstotno možnost nabave pogodbene količine cepiva Pfizer/Biontech v deležu pro rata. Vendar se jeseni, računajoč na cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki je bilo takrat z vidika tehnološkega razvoja najdlje in naj bi prišlo na trg že konec novembra 2020, nismo izrekli za možnost opcijskega naročila. Po menjavi resorja v decembru 2020 smo v začetku leta 2021 dodatno naročali maksimalne možne dodatne količine cepiv. Tako imamo danes zagotovljenih 936.000 odmerkov iz prve pogodbe, 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini, čakamo pa še na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov cepiva proizvajalca Pfizer/Biontech. Izkoristili smo vse svoje možnosti pro rata, razen dveh začetnih opcijskih naročil (Moderna in Pfizer/Biontech), računajoč na že skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec decembra 2020 oziroma v začetku januarja.«
Šarec napovedal ustavno obtožbo
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v današnji izjavi za medije napovedal ustavno obtožbo predsednika vlade Janeza Janše, ker država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja. Gre za neposredno odškodovanje državljanov in za kršenje ustave v delu, ki govori o pravici do zdravstvenega varstva, je dejal.
