Ali bi stranke zagotovile več denarja za zdravstvo
Tri stranke ne bi, nekatere bi še razpravljale, Levica, Desus, SDS in NSi pa nameravajo zagotoviti dodatni denar. Levica na račun vojske.
Odpri galerijo
Stranke ponujajo različne rešitve za zdravstvo. FOTO: Blaž Samec
Ljubljana – Zdravje je najvišja vrednota po vseh anketah, vendar je zaradi dolgih čakalnih dob v Sloveniji slabo dostopno. Kako izboljšati zdravstvo, bo zato zagotovo eno pomembnejših predvolilnih vprašanj. Vse se začne pri denarju: Slovenija za zdravstvo nameni precej manj od drugih razvitih držav.
Slovensko zdravstvo se otepa s številnimi težavami: ima dotrajane bolnišnične stavbe, 85-odstotno izrabljene in dotrajane diagnostične aparate in opremo, izjemno veliko čakajočih bolnikov na preiskave in operacije (januarja je čakalo nekaj sto tisoč bolnikov, nedopustno in nezakonito dolgo pa 58.800), bolnišnice v izgubah, zdravniki odhajajo v tujino ali v zasebni sektor. Vse te težave so neposredno povezane s pomanjkanjem denarja.
ZZZS (zdravstvena blagajna) razpolaga s podatkom, da bi potrebovali dodatnih 160 milijonov evrov na leto za zdravljenje ljudi. UKC Maribor potrebuje za nadomestitev ali popravilo za življenje nevarnih stavb skupaj z nujno diagnostično opremo skoraj 200 milijonov evrov. Inštitut za radiologijo UKC Ljubljana bo v prihodnjih nekaj letih potreboval 30 milijonov evrov za aparate, če bo hotel iti v korak s sodobno medicino. Po vsej Sloveniji manjkajo zdravniki. V UKC Maribor je praznih več kot 80 zdravniških mest, kar pomeni slabšo zdravstveno oskrbo prebivalcev severovzhodne Slovenije. Za njihovo zaposlitev je potreben denar, a zdravnikov sploh ni, ker iz Slovenije tudi zaradi slabih delovnih razmer odhajajo. Slovenija bo izgubila stik s sodobno medicino in možnosti sodobnega zdravljenja ljudi se bodo precej poslabšale, če se razmere ne bodo izboljšale.
Primerjave kažejo, da Slovenija za zdravstvo nameni precej manj denarja kot razvite države. Čeprav se mnogi sklicujejo na delež BDP (ta podatek je za Slovenijo malo ugodnejši), je pomembnejši absolutni znesek, saj se 90.000 izdelkov za zdravstvo kupuje po evropskih cenah. Po podatkih OECD so izdatki za zdravstvo na prebivalca (po pariteti kupne moči) pri nas 2835 dolarjev. V državah, ki bi jim radi bili podobni in s katerimi se pogosto primerjamo, so v Avstriji dvakrat tolikšni (5227 dolarjev), v Švici pa skoraj trikrat tolikšni (7919 dolarjev). Brez dodatnega denarja slovensko zdravstvo ne more biti primerljivo z evropskim.
Zato smo politične stranke vprašali: Iz katerih virov nameravate zagotoviti več denarja za zdravstvo in koliko? Odgovori so zelo različni. Stranke bi po odgovorih lahko razvrstili v tri skupine.
V prvi skupini so tiste stranke, ki menijo, da je denarja v zdravstvu dovolj. Takšne so Dobra država, Lista Marjana Šarca in SLS. V Dobri državi menijo, da je »ključ boljša organiziranost zdravstva in izločitev koruptivnih praks«. Lista Marjana Šarca pa odgovarja, da je »bolj pomembno vprašanje, kako bolj učinkovito porabiti denar za zdravstvo, kakor to, s katerimi novimi in višjimi davki pridobiti dodatna sredstva«. SLS meni, da pomanjkanje denarja ni največja težava, čeprav je dolgoročno treba povečati sredstva, a tudi, da je še »ogromno rezerv« v centralizirani javni nabavi in boljšem upravljanju bolnišnic.
Drugo skupino političnih strank predstavljata Stranka Alenke Bratušek, ki bi o tematiki razpravljala, in SMC. Prva pravi, da »bi najprej sprožili temeljito razpravo o tem, koliko smo državljani pripravljeni plačevati za zdravstvo in kako naj bo strukturirana košarica pravic«. Zavzema se za košarico, v kateri bi bili standardi različnih storitev, torej bi se državljani razdelili na dve kategoriji: prvo, ki bi si lahko omogočila bolj kakovostne stente (kolke, srčne zaklopke), in drugo z manj kakovostnimi materiali (po vzoru zobozdravstva).
Podobna stranka je SMC, ki pravi, da bi ukinila dopolnilno zavarovanje in ga prenesla na ZZZS. Torej ne bi bilo novega vira. Kljub temu v nadaljevanju piše, da bo povečevala sredstva do višine avstrijskih. Ni jasno, kako.
Reprezentativna anketa Dela je že pred tremi leti pokazala, da je kar 38 odstotkov ljudi pripravljenih plačevati za zdravstvo več. Pri tem se jih je 86 odstotkov izreklo, da ne bi privolili v nižje standarde.
V tretji skupini so stranke, ki potrjujejo, da zdravstvo potrebuje več denarja. Navedle so tudi vire. To so stranke Levica, Desus, SDS in Nova Slovenija.
Levica bi pridobila dodatne vire z obdavčenjem kapitala in preusmeritvijo denarja iz proračuna vojske za zdravstvo (do 100 milijonov evrov na leto). Če odpovemo sestavo dveh srednje velikih bataljonskih skupin v okviru Nata, se bo v osmih letih sprostilo 1,2 milijarde evrov za zdravstvo.
V SD napovedujejo, da bodo zagotovili večji delež javnih sredstev za zdravstvo: najmanj 9 odstotkov BDP, najkasneje do leta 2022 bo delež javnih sredstev iz sedanjih 73 odstotkov narasel najmanj na 85 odstotkov (z upoštevanjem preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja). Povečali bodo prihodke iz proračuna (za investicije v znanje, kader, opremo, nove zdravstvene tehnologije in preventivo ter promocijo zdravja).
Desus bi dvignil prispevno stopnjo za zdravstvo za en do dva odstotka. Čakalne vrste bi odpravili tako, da bi omogočili zdravnikom več dela in da bi ZZZS plačeval vse storitve po pravih cenah (zdaj so podcenjene), odgovarjajo.
SDS bi zagotovila več denarja iz državnega proračuna, poleg tega pa preoblikovala dopolnilno zavarovanje v zavarovanje za B-košarico pravic. Obvezno zavarovanje bi krilo A-košarico pravic. Izračunali so, da zdravstvo potrebuje 90 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst in da to ni mogoče brez sodelovanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev; vse je treba ustrezno plačati.
Nova Slovenija še naprej stavi na javna sredstva, a opozori, da bodo vse večjo vlogo morala imeti zasebna sredstva. Zavzemajo se za uvedbo več zavarovalnic za obvezno zavarovanje in konkurenco med izvajalci zdravstvenih storitev ter možnost izbire za državljane. Dopolnilnega zavarovanja ne bi ukinili.
Politične stranke smo vprašali tudi o njihovi naklonjenosti do participacije, torej malega plačila iz žepa za prvi obisk zdravnika in na recept za zdravila, kar poznajo skoraj vse evropske države. Vse stranke so se izrekle proti temu predlogu. V večini odgovarjajo, da so prebivalci Slovenije prerevni, da bi to zmogli.
Slovensko zdravstvo se otepa s številnimi težavami: ima dotrajane bolnišnične stavbe, 85-odstotno izrabljene in dotrajane diagnostične aparate in opremo, izjemno veliko čakajočih bolnikov na preiskave in operacije (januarja je čakalo nekaj sto tisoč bolnikov, nedopustno in nezakonito dolgo pa 58.800), bolnišnice v izgubah, zdravniki odhajajo v tujino ali v zasebni sektor. Vse te težave so neposredno povezane s pomanjkanjem denarja.
Konkretne finančne potrebe
ZZZS (zdravstvena blagajna) razpolaga s podatkom, da bi potrebovali dodatnih 160 milijonov evrov na leto za zdravljenje ljudi. UKC Maribor potrebuje za nadomestitev ali popravilo za življenje nevarnih stavb skupaj z nujno diagnostično opremo skoraj 200 milijonov evrov. Inštitut za radiologijo UKC Ljubljana bo v prihodnjih nekaj letih potreboval 30 milijonov evrov za aparate, če bo hotel iti v korak s sodobno medicino. Po vsej Sloveniji manjkajo zdravniki. V UKC Maribor je praznih več kot 80 zdravniških mest, kar pomeni slabšo zdravstveno oskrbo prebivalcev severovzhodne Slovenije. Za njihovo zaposlitev je potreben denar, a zdravnikov sploh ni, ker iz Slovenije tudi zaradi slabih delovnih razmer odhajajo. Slovenija bo izgubila stik s sodobno medicino in možnosti sodobnega zdravljenja ljudi se bodo precej poslabšale, če se razmere ne bodo izboljšale.
zdravstvo zdravstvo zdravstvo
Avstrija dá dvakrat več denarja
Primerjave kažejo, da Slovenija za zdravstvo nameni precej manj denarja kot razvite države. Čeprav se mnogi sklicujejo na delež BDP (ta podatek je za Slovenijo malo ugodnejši), je pomembnejši absolutni znesek, saj se 90.000 izdelkov za zdravstvo kupuje po evropskih cenah. Po podatkih OECD so izdatki za zdravstvo na prebivalca (po pariteti kupne moči) pri nas 2835 dolarjev. V državah, ki bi jim radi bili podobni in s katerimi se pogosto primerjamo, so v Avstriji dvakrat tolikšni (5227 dolarjev), v Švici pa skoraj trikrat tolikšni (7919 dolarjev). Brez dodatnega denarja slovensko zdravstvo ne more biti primerljivo z evropskim.
Zato smo politične stranke vprašali: Iz katerih virov nameravate zagotoviti več denarja za zdravstvo in koliko? Odgovori so zelo različni. Stranke bi po odgovorih lahko razvrstili v tri skupine.
Prva skupina: Denarja je dovolj
V prvi skupini so tiste stranke, ki menijo, da je denarja v zdravstvu dovolj. Takšne so Dobra država, Lista Marjana Šarca in SLS. V Dobri državi menijo, da je »ključ boljša organiziranost zdravstva in izločitev koruptivnih praks«. Lista Marjana Šarca pa odgovarja, da je »bolj pomembno vprašanje, kako bolj učinkovito porabiti denar za zdravstvo, kakor to, s katerimi novimi in višjimi davki pridobiti dodatna sredstva«. SLS meni, da pomanjkanje denarja ni največja težava, čeprav je dolgoročno treba povečati sredstva, a tudi, da je še »ogromno rezerv« v centralizirani javni nabavi in boljšem upravljanju bolnišnic.
Druga skupina: Pogovorimo se
Drugo skupino političnih strank predstavljata Stranka Alenke Bratušek, ki bi o tematiki razpravljala, in SMC. Prva pravi, da »bi najprej sprožili temeljito razpravo o tem, koliko smo državljani pripravljeni plačevati za zdravstvo in kako naj bo strukturirana košarica pravic«. Zavzema se za košarico, v kateri bi bili standardi različnih storitev, torej bi se državljani razdelili na dve kategoriji: prvo, ki bi si lahko omogočila bolj kakovostne stente (kolke, srčne zaklopke), in drugo z manj kakovostnimi materiali (po vzoru zobozdravstva).
Podobna stranka je SMC, ki pravi, da bi ukinila dopolnilno zavarovanje in ga prenesla na ZZZS. Torej ne bi bilo novega vira. Kljub temu v nadaljevanju piše, da bo povečevala sredstva do višine avstrijskih. Ni jasno, kako.
Reprezentativna anketa Dela je že pred tremi leti pokazala, da je kar 38 odstotkov ljudi pripravljenih plačevati za zdravstvo več. Pri tem se jih je 86 odstotkov izreklo, da ne bi privolili v nižje standarde.
Tretja skupina: Zagotovili bomo več denarja
V tretji skupini so stranke, ki potrjujejo, da zdravstvo potrebuje več denarja. Navedle so tudi vire. To so stranke Levica, Desus, SDS in Nova Slovenija.
Levica bi pridobila dodatne vire z obdavčenjem kapitala in preusmeritvijo denarja iz proračuna vojske za zdravstvo (do 100 milijonov evrov na leto). Če odpovemo sestavo dveh srednje velikih bataljonskih skupin v okviru Nata, se bo v osmih letih sprostilo 1,2 milijarde evrov za zdravstvo.
V SD napovedujejo, da bodo zagotovili večji delež javnih sredstev za zdravstvo: najmanj 9 odstotkov BDP, najkasneje do leta 2022 bo delež javnih sredstev iz sedanjih 73 odstotkov narasel najmanj na 85 odstotkov (z upoštevanjem preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja). Povečali bodo prihodke iz proračuna (za investicije v znanje, kader, opremo, nove zdravstvene tehnologije in preventivo ter promocijo zdravja).
Desus bi dvignil prispevno stopnjo za zdravstvo za en do dva odstotka. Čakalne vrste bi odpravili tako, da bi omogočili zdravnikom več dela in da bi ZZZS plačeval vse storitve po pravih cenah (zdaj so podcenjene), odgovarjajo.
zdravstvo zdravstvo zdravstvo
SDS bi zagotovila več denarja iz državnega proračuna, poleg tega pa preoblikovala dopolnilno zavarovanje v zavarovanje za B-košarico pravic. Obvezno zavarovanje bi krilo A-košarico pravic. Izračunali so, da zdravstvo potrebuje 90 milijonov evrov za odpravo čakalnih vrst in da to ni mogoče brez sodelovanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev; vse je treba ustrezno plačati.
Nova Slovenija še naprej stavi na javna sredstva, a opozori, da bodo vse večjo vlogo morala imeti zasebna sredstva. Zavzemajo se za uvedbo več zavarovalnic za obvezno zavarovanje in konkurenco med izvajalci zdravstvenih storitev ter možnost izbire za državljane. Dopolnilnega zavarovanja ne bi ukinili.
Enotno: Proti participaciji
Politične stranke smo vprašali tudi o njihovi naklonjenosti do participacije, torej malega plačila iz žepa za prvi obisk zdravnika in na recept za zdravila, kar poznajo skoraj vse evropske države. Vse stranke so se izrekle proti temu predlogu. V večini odgovarjajo, da so prebivalci Slovenije prerevni, da bi to zmogli.
