Aplikacija Veš, kaj ješ po novem z informacijami o sladilih

Če se ob skeniranju črtne kode izdelka informacija o vsebnosti sladkorja obarva sivo, izdelek vsebuje sladilo.
Fotografija: Brezalkoholne pijače predstavljajo enega največjih virov tako prostih kot skupnih sladkorjev v prehrani prebivalcev Slovenije. Strokovnjaki za javno zdravje spodbujajo spreminjanje sestave živil z zmanjšanjem vsebnosti sladkorja, pri čemer ne želijo, da bi se vanje dodajala sladila, a proizvajalci to vseeno počno, saj s tem dosežejo nižjo hranilno vrednost izdelka, je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Brezalkoholne pijače predstavljajo enega največjih virov tako prostih kot skupnih sladkorjev v prehrani prebivalcev Slovenije. Strokovnjaki za javno zdravje spodbujajo spreminjanje sestave živil z zmanjšanjem vsebnosti sladkorja, pri čemer ne želijo, da bi se vanje dodajala sladila, a proizvajalci to vseeno počno, saj s tem dosežejo nižjo hranilno vrednost izdelka, je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. FOTO: Črt Piksi

Sladila so vse pogostejša sestavina brezalkoholnih pijač. V obdobju od 2017 do 2019 jih je vsebovala vsaka deseta, leta 2020 pa že vsaka peta brezalkoholna pijača, so pokazali rezultati raziskave Inštituta za nutricionistiko. Kljub temu da se je zaradi sladil vsebnost sladkorja v brezalkoholnih pijačah nekoliko zmanjšala, strokovnjaki za javno zdravje sladilom niso naklonjeni, ker o njihovih koristnih vplivih na zdravje še ni dovolj znanega. Znano pa je, da spodbujajo željo po sladkem.

Za boljšo informiranost potrošnikov o izdelkih, ki vsebujejo sladila, so na Inštitutu za nutricionistiko, v Zvezi potrošnikov Slovenije in na Inštitutu Jožef Stefan poskrbeli z nadgradnjo aplikacije Veskajjes, ki po novem vsebuje tudi informacijo o sladilih.

Kdor ima na mobilniku naloženo omenjeno brezplačno aplikacijo, naj bo ob skeniranju črtne kode izdelka pozoren, ali se mu bo informacija o vsebnosti sladkorja, ki je bila doslej obarvana zeleno, obarvala sivo. To pomeni, da izdelek vsebuje sladilo. Informacija o sladilih je za potrošnike pomembna, kljub temu da je pogosto vključena v prodajno ime živila, sladila pa so navedena tudi na seznamu sestavin izdelka. Vendar so te označbe običajno na hrbtni strani izdelkov in zapisane z zelo majhno pisavo, je pojasnila Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

Aplikacija Veskajjes prikazuje hranilne vrednosti izdelka (maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli) v obliki prehranskega semaforja (rdeča, oranžna in zelena). Če zasveti rdeča luč, to pomeni, da hranilna vrednost izdelka ni najboljša, zato naj se ga v prehrani omejuje.

FOTO: Črt Piksi
FOTO: Črt Piksi

O koristnih učinkih sladil ni znanega dovolj

Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povedala, da si na NIJZ v sodelovanju z deležniki v okviru nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje Dober tek, Slovenija prizadevajo, da bi v prehrani prebivalcev zmanjšali energijski vnos in s tem prispevali k zmanjšanju števila debelih prebivalcev v vseh starostnih skupinah.

»Zamenjave sladkorjev z uporabo sladil ne vidimo kot del priporočenih javnozdravstvenih ukrepov. Večina študij ni potrdila morebitnih učinkov (sladil, op. p.) na preventivo sladkorne bolezni tipa 2 in raven glukoze v krvi, morebitnih učinkov na zdravje srca in ožilja ter obvladovanje telesne mase ne glede na to, da jih potrošniki dojemajo tako oziroma so jim izdelki tako predstavljeni,« je dejala Blaznikova.  

image_alt
Sladila v brezalkoholnih pijačah v Sloveniji

Dolgoročno so se koristni učinki sladil pokazali le na zdravje zob, vendar pri tem niso bili upoštevani učinki sladkega okusa živil, ki pa lahko dolgoročno negativno vplivajo na zdravje, je dodala.

»Ne glede na to, da so sladila varna, če jih uporabljamo kot aditive za živila, in nimajo energetske vrednosti, o morebitnih koristnih učinkih in posledicah na zdravje odraslih ter še posebej na zdravje otrok in mladostnikov še vedno vemo premalo,« je poudarila Blaznikova. Še posebej previdni bi po njenem mnenju morali biti pri zdravju otrok in mladostnikov, saj lahko sladila vplivajo na razvoj okusa ter posledično na izbiro živil in nadzor nad vnosom hrane.

Aplikacija Veskajjes bo po besedah Blaznikove omogočila, da bo izbira zdravju koristnih živil postala lahka izbira.

FOTO: Igor Zaplatil/Delo
FOTO: Igor Zaplatil/Delo

S sladili do nižje hranilne vrednosti izdelka

Sladila najdemo v raznolikih izdelkih: brezalkoholnih pijačah, mlečnih izdelkih, kosmičih za zajtrk, žvečilnih gumijih, tudi v izdelkih, kjer jih ne bi pričakovali, denimo v vloženi rdeči pesi ali kislih kumaricah, je naštela Melita Kogovšek iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Brezalkoholne pijače predstavljajo enega največjih virov tako prostih kot skupnih sladkorjev v prehrani prebivalcev Slovenije. Strokovnjaki za javno zdravje spodbujajo spreminjanje sestave živil z zmanjšanjem vsebnosti sladkorja, pri čemer ne želijo, da bi se vanje dodajala sladila, a proizvajalci to vseeno počno, saj s tem dosežejo nižjo hranilno vrednost izdelka, je pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Največ se še vedno proda pijač z dodanim sladkorjem

Zaposleni na tem inštitutu so v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Nutrition, pregledali sestavo brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu. Osredotočili so se na brezalkoholne pijače iz petih različnih skupin (osvežilne brezalkoholne pijače, nektarje, sokove, energijske in športne pijače), skupno na 3914 izdelkov, ki so bili na trgovskih policah v letih 2017, 2019 in 2020. Podatke o sestavi pijač so zbirali iz označb izdelkov, ki so na prodaj v največjih trgovskih verigah (Mercator, Tuš, Spar, Hofer, Lidl, Eurospin).

Med letoma 2017 in 2019 se je delež razpoložljivih brezalkoholnih pijač s sladili povečal za 17 odstotkov, do leta 2020 pa že za 53 odstotkov, so ugotovili. Takšen trend potrjujejo tudi podatki o prodaji. Ti kažejo, da je približno četrtina pijač na tržišču brez dodanih sladkorjev in sladil, vendar so te pijače v letu 2020 prispevale le deset odstotkov prodaje. Glavnino prodaje predstavljajo pijače, ki jim je dodan samo sladkor. Leta 2020 je bilo takšnih 72 odstotkov brezalkoholnih pijač.

Sladila večinoma v novih izdelkih

Večina brezalkoholnih pijač, zajetih v raziskavo, je imela dodano več kot eno sladilo, v nekaterih izdelkih pa je bilo celo pet različnih sladil hkrati. Razlog za to je, da se proizvajalci želijo čim bolj približati okusu pijače z običajnim sladkorjem, kar je najlažje doseči s kombinacijo različnih sladil, je pojasnil Pravst.

Najpogosteje uporabljena sladila v brezalkoholnih pijačah so acesulfam K, sukraloza in aspartam, pri čemer uporaba sukraloze narašča, uporaba aspartama pa strmo upada. Kot samostojni sladili sta se uporabljali sukraloza in steviol glikozid.

Raziskovalci so analizirali tudi, kako se je z leti spremenila sestava brezalkoholnih pijač. Ugotovili so, da pri 79 odstotkih pijač (680 izdelkov) ni bilo spremembe v sestavi glede vsebnosti sladkorja. Pri štirih odstotkih pijač se je količina sladkorja celo povečala, pri preostalem deležu pijač pa zmanjšala, pri čemer se je pri 13 odstotkih količina sladkorja zmanjšala brez dodanih sladil, pri štirih odstotkih pa z dodajanjem sladil. Ti podatki po Pravstovih besedah kažejo, da izrazita rast porabe sladil večinoma ni posledica spreminjanja sestave obstoječih izdelkov, ampak da se sladila večinoma pojavljajo v novih izdelkih, ki prihajajo na tržišče.

Boljša izbira nesladkani napitki

»V brezalkoholnih pijačah se vse pogosteje uporabljajo intenzivna sladila, povečuje se tudi ponudba pijač, ki so jim dodana tako sladila kot sladkor. Hkrati s povečano ponudbo se povečuje tudi prodaja tovrstnih pijač. Čeprav se je na ta račun nekoliko zmanjšala prodaja pijač z dodanim sladkorjem, so leta 2020 pijače z dodanim sladkorjem še vedno predstavljale skoraj tri četrtine prodaje vseh brezalkoholnih pijač,« je ugotovitve raziskave povzel Pravst.  

Poudaril je, da čeprav sladila prispevajo k zmanjšanju vsebnosti sladkorja v pijačah, tovrstne pijače niso optimalna izbira. »Še posebej otroke in mladostnike bi morali navajati na manj sladek okus, ker to dolgoročno vpliva na njihovo zdravje.« Najboljša izbira za odžejanje so nesladkani napitki: čaj, limonada in aromatizirane vode.

V aplikaciji že 45.000 živil in pijač

Aplikacija Veskajjes je brezplačna, deluje na sistemih android in iOS, in varna, saj deluje brez zbiranja osebnih podatkov. Vključuje informacije o hranilni vrednosti 45.000 živil in pijač, od tega jih nekaj čez tisoč vsebuje sladila. Podatki o izdelkih so izbrani na podlagi popisa živil, poleg tega pri njihovem zbiranju pomagajo uporabniki aplikacije, ki so doslej prispevali informacije o četrtini izdelkov v bazi.

Aplikacija ima 24.000 aktivnih uporabnikov, prek nje se izvede več kot 300.000 iskanj na leto, uspešnost priklica živil je 70-odstotna, je nekaj številk natresel Bojan Blažica z Instituta Jožef Stefan, kjer skrbijo za razvoj aplikacije.  

Preberite še:

Komentarji: