Arso prašne delce meri kar v parku
Območjema Hrastnika in Kranja je vlada odvzela status prekomerno onesnaženih; v Hrastniku pravijo, da je kriva neprimerna lokacija postaje Anas.
Odpri galerijo
V Dolu pri Hrastniku ne vedo, kakšen zrak dihajo, ker je postaja Anas nekaj kilometrov daleč. Foto Tomica Šuljić
Ljubljana – Vlada je Hrastniku in Kranju odvzela status območij, degradiranih zaradi prašnih delcev PM 10. Upoštevajoč meritve, po katerih izpusti v teh občinah v času med 2016 in 2018 niso bili preseženi več kot 35-krat v letu, Arso ugotavlja, da dihajo dober zrak. V Hrastniku protestirajo; podatki o umrljivosti Arsovo trditev postavljajo na glavo, še zlasti pa je, trdijo, sporna lokacija merilne postaje – v parku …
Po podatkih NIJZ so v obdobju 2016-2018 v Hrastniku našteli 1808 smrti na sto tisoč prebivalcev, kar je rekord med kraji s prekomerno onesnaženim zrakom; dobro tretjino ali 673 smrti stroka pripisuje srčno-žilnim obolenjem, ki so posledica prekomerne izpostavljenosti prašnim delcem. Arsova merilna postaja, postavljena sredi športnega parka, daleč od individualnih kurišč, prometa in industrije, najbolj problematičnih izpustov pač ne more zaznati, zatrjuje hrastniški župan Marko Funkl.
Podatki o preseganjih PM 10 v hrastniškem športnem parku v letih 2016 do 2018 kažejo, da so bili izpusti prekoračeni »le« 25-, 19- in 11-krat. Dnevna mejna vrednost 50 mikrogramov na kubični meter sicer ne sme biti presežena več kot 35- krat v letu.
Tudi Arsovi podatki o PM 10 za Kranj kažejo »izboljšanje«: v 2016 so bile mejne vrednosti prekoračene 27-krat, leto kasneje 28- in v 2018 trinajstkrat. Za primerjavo: v enem najbolj onesnaženih krajev s PM 10 pri nas, Celju, so v 2017 slab zrak dihali 57 dni, predlani 55 in lani 43 dni. V Sloveniji je bilo v preteklosti devet »kritičnih« območij s stalnimi preseganji PM 10; sedem od njih status ohranja, med njimi Murska Sobota, Maribor z občino Miklavž na Dravskem polju, Celje, Ljubljana, Trbovlje, Zagorje in Novo mesto.
Funkl je lani na ministrstvo za okolje (Mop) in na Arso naslovil vlogo za prestavitev merilne postaje Anas na drugo, bolj »verodostojno« lokacijo: »Naš cilj je, dobiti reprezentativne podatke o kakovosti zraka v Hrastniku, spodnjem delu občine in na Dolu.« A s prestavitvijo postaje Anas ne bo nič, saj je občina, kot so izvedeli, v 2018, preden je Funkl nastopil županski mandat, sklenila dolgoročno pogodbo za uporabo sedanje lokacije. Na Arsu so jih sicer potolažili, da bodo v prihodnosti izpuste na območju Hrastnika merili tudi s premično postajo …
Funkl pravi: »Kot kaže, je Mopu bolj pomembno varčevanje pri subvencijah za Eko sklad kot realna situacija in kvaliteta življenja v od države pozabljenem Hrastniku.«
Z izgubo statusa degradiranosti Hrastnik in Kranj po novem nista več upravičena do ugodnosti Eko sklada za prehod na kurjenje s čistejšimi energenti, za katere je sicer tudi doslej veljalo nekaj omejitev. Ne glede na status degradiranosti ljudje že zdaj niso imeli pravice do subvencij na lokacijah, kjer so občine z odloki predpisovale drug prednostni način ogrevanja. Po novem na območju Kranja in Hrastnika spodbuda za zamenjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko ne bo več dodeljena v višjem znesku - denimo za tip zrak-voda do polovice priznanih stroškov naložbe oziroma največ 3.200 evrov, temveč v znesku, ki velja za vse občine – to je do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma največ 2.500 evrov. Prav tako na območjih teh občin ne bo več omejitev za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso; za zamenjavo stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso pa bo lahko spodbuda dodeljena v višini do polovice priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 evrov.
Po podatkih NIJZ so v obdobju 2016-2018 v Hrastniku našteli 1808 smrti na sto tisoč prebivalcev, kar je rekord med kraji s prekomerno onesnaženim zrakom; dobro tretjino ali 673 smrti stroka pripisuje srčno-žilnim obolenjem, ki so posledica prekomerne izpostavljenosti prašnim delcem. Arsova merilna postaja, postavljena sredi športnega parka, daleč od individualnih kurišč, prometa in industrije, najbolj problematičnih izpustov pač ne more zaznati, zatrjuje hrastniški župan Marko Funkl.
Spodbude Eko sklada
Na javnih pozivih Eko sklada za naložbe v eno- in dvostanovanjske hiše so Hrastničani od leta 2015 za kotle na biomaso poslali 24, za toplotne črpalke pa 86 vlog; Eko sklad je za prve izdal 16, za druge 70 odločb - prvih v višini 48.843, drugih 175.618 evrov.
Iz Kranja je na Eko sklad v istem času prispelo 122 vlog za kotle na biomaso in 517 vlog za toplotne črpalke; za prve je Eko sklad izdal 86 odločb v skupnem znesku 350.382 evrov, za druge pa 440 odločb v višini 953.282 evrov.
Na javnih pozivih Eko sklada za naložbe v eno- in dvostanovanjske hiše so Hrastničani od leta 2015 za kotle na biomaso poslali 24, za toplotne črpalke pa 86 vlog; Eko sklad je za prve izdal 16, za druge 70 odločb - prvih v višini 48.843, drugih 175.618 evrov.
Iz Kranja je na Eko sklad v istem času prispelo 122 vlog za kotle na biomaso in 517 vlog za toplotne črpalke; za prve je Eko sklad izdal 86 odločb v skupnem znesku 350.382 evrov, za druge pa 440 odločb v višini 953.282 evrov.
Podatki o preseganjih PM 10 v hrastniškem športnem parku v letih 2016 do 2018 kažejo, da so bili izpusti prekoračeni »le« 25-, 19- in 11-krat. Dnevna mejna vrednost 50 mikrogramov na kubični meter sicer ne sme biti presežena več kot 35- krat v letu.
»Občine so špekulirale«
Vlada je v enem od pojasnil o možnostih črpanja subvencij Eko sklada med drugim zapisala: »Težava je nastala, ker občine kljub večkratnim opozorilom niso bile dovolj natančne oziroma so med prednostna območja uvrščale tudi območja, kjer naj bi bil eden od načinov ogrevanja uveden šele enkrat v prihodnosti. Z novelacijo odlokov bo ta možnost »špekulacije« občin odpravljena, ker bo določeno, da se med prednostna območja lahko uvrsti le območja, kjer je eno ali drugo ogrevanje že uresničeno oziroma da se pri določitvi prednostnih območij upošteva krajše časovno obdobje, v katerem bo infrastruktura dejansko in realno zgrajena, kar bo veljalo za vse občine enako. Rešitev je torej v spremembi območij prednostnega načina ogrevanja v občinskih odlokih, ki bi ustrezali realnemu stanju.«
Vlada je v enem od pojasnil o možnostih črpanja subvencij Eko sklada med drugim zapisala: »Težava je nastala, ker občine kljub večkratnim opozorilom niso bile dovolj natančne oziroma so med prednostna območja uvrščale tudi območja, kjer naj bi bil eden od načinov ogrevanja uveden šele enkrat v prihodnosti. Z novelacijo odlokov bo ta možnost »špekulacije« občin odpravljena, ker bo določeno, da se med prednostna območja lahko uvrsti le območja, kjer je eno ali drugo ogrevanje že uresničeno oziroma da se pri določitvi prednostnih območij upošteva krajše časovno obdobje, v katerem bo infrastruktura dejansko in realno zgrajena, kar bo veljalo za vse občine enako. Rešitev je torej v spremembi območij prednostnega načina ogrevanja v občinskih odlokih, ki bi ustrezali realnemu stanju.«
Tudi Arsovi podatki o PM 10 za Kranj kažejo »izboljšanje«: v 2016 so bile mejne vrednosti prekoračene 27-krat, leto kasneje 28- in v 2018 trinajstkrat. Za primerjavo: v enem najbolj onesnaženih krajev s PM 10 pri nas, Celju, so v 2017 slab zrak dihali 57 dni, predlani 55 in lani 43 dni. V Sloveniji je bilo v preteklosti devet »kritičnih« območij s stalnimi preseganji PM 10; sedem od njih status ohranja, med njimi Murska Sobota, Maribor z občino Miklavž na Dravskem polju, Celje, Ljubljana, Trbovlje, Zagorje in Novo mesto.
...
Varčevanje pred zdravjem?
Funkl je lani na ministrstvo za okolje (Mop) in na Arso naslovil vlogo za prestavitev merilne postaje Anas na drugo, bolj »verodostojno« lokacijo: »Naš cilj je, dobiti reprezentativne podatke o kakovosti zraka v Hrastniku, spodnjem delu občine in na Dolu.« A s prestavitvijo postaje Anas ne bo nič, saj je občina, kot so izvedeli, v 2018, preden je Funkl nastopil županski mandat, sklenila dolgoročno pogodbo za uporabo sedanje lokacije. Na Arsu so jih sicer potolažili, da bodo v prihodnosti izpuste na območju Hrastnika merili tudi s premično postajo …
Marko Funkl, hrastniški župan: »Kot kaže, je Mopu bolj pomembno varčevanje pri subvencijah za Eko sklad kot realna situacija in kvaliteta življenja v od države pozabljenem Hrastniku.« Foto Uroš Hočevar
Funkl pravi: »Kot kaže, je Mopu bolj pomembno varčevanje pri subvencijah za Eko sklad kot realna situacija in kvaliteta življenja v od države pozabljenem Hrastniku.«
Poslej manj ugodnosti
Kranj. Foto
Z izgubo statusa degradiranosti Hrastnik in Kranj po novem nista več upravičena do ugodnosti Eko sklada za prehod na kurjenje s čistejšimi energenti, za katere je sicer tudi doslej veljalo nekaj omejitev. Ne glede na status degradiranosti ljudje že zdaj niso imeli pravice do subvencij na lokacijah, kjer so občine z odloki predpisovale drug prednostni način ogrevanja. Po novem na območju Kranja in Hrastnika spodbuda za zamenjavo stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko ne bo več dodeljena v višjem znesku - denimo za tip zrak-voda do polovice priznanih stroškov naložbe oziroma največ 3.200 evrov, temveč v znesku, ki velja za vse občine – to je do 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma največ 2.500 evrov. Prav tako na območjih teh občin ne bo več omejitev za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso; za zamenjavo stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso pa bo lahko spodbuda dodeljena v višini do polovice priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 4.000 evrov.
Občini Hrastnik in Kranj nič več ne veljata za degradirani s PM 10.
Po Arsu v teh občinah dihajo dober zrak.
Hrastničani zahtevajo prestavitev postaje Anas iz parka v »reprezentativno« okolje.
Po Arsu v teh občinah dihajo dober zrak.
Hrastničani zahtevajo prestavitev postaje Anas iz parka v »reprezentativno« okolje.
