Beleženje delovnega časa zgolj dodatno delo
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je včeraj vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom poslalo okrožnico o novostih pri vodenju evidenc o izrabi delovnega časa. Zavodi morajo dnevno evidentirati delovni čas zaposlenih že od leta 2006, a nekatere novosti vseeno razburjajo ravnatelje. Opozarjajo, da bodo edini zmagovalci tega zakona zasebna podjetja, ki ponujajo vodenje elektronskih evidenc, ter da gre za neživljenjske zahteve, ki bodo dale le več dela.
Ministrstvo je zavodom v okrožnici zapisalo, da evidentiranje delovnega časa ne pomeni, da bodo morali biti vzgojitelji ali učitelji osem oziroma šest ur na delovnem mestu v vrtcu oziroma šoli: »Organizacija dela in način vodenja evidence sta še vedno prepuščena delodajalcu.« Dodali so, da so morali delodajalci že zdaj voditi evidenco tudi za delavce, ki delajo na domu oziroma na daljavo, in da to velja tudi za delo učitelja zunaj zavoda.
Gregor Pečan, ki je od 1. septembra ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje, je dejal, da imajo na šoli elektronsko evidentiranje že dolgo, a je dodal: »Delo učitelja ni enako, kot je delo v proizvodnji, in ga na tak način ni mogoče meriti. Šolstvo je spet kolateralna škoda dogajanja v zasebnem sektorju. Od teh rešitev pa imajo korist le zasebna podjetja za elektronsko evidentiranje.«
Podobno meni predsednica društva srednješolskih ravnateljev in direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar, ki je dejala, da imajo na šoli že dolgo evidentiranje na terminalu. Tistim, ki so na bolj oddaljenih lokacijah, bodo omogočili evidentiranje z aplikacijo: »Vsi imajo službene računalnike, zato tega niso mogli zavrniti. So pa sami potem izbrali, da bodo imeli aplikacijo na svojih telefonih, in za to dali soglasje. Tam bodo evidentirali prihod in odhod z dela, malico oziroma odmor. Zasebniki si manejo roke. Prej je evidentiranje stalo našo šolo 3000 evrov na leto, zdaj bo za to aplikacijo treba plačati še 200 evrov na mesec. To je velik strošek! Šole, ki si tega ne morejo privoščiti, bodo pisale ročno.«
Nujno izvzetje
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da je do evidentiranja prišlo zaradi nekaterih katastrofalnih praks v zasebnem sektorju: »Kolateralna škoda teh neodgovornih delodajalcev, predvsem v gradbeništvu in gostinstvu, je tudi šolstvo. V javnem sektorju teh sprememb niso razumeli kot zaščito, ampak kot dodatno obremenitev za zaposlene.«
Da bo to prineslo le dodatno administracijo, je prepričana tudi na novo izvoljena predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič: »Ne moremo beležiti celotnega učiteljevega aktivnega časa. Ker lahko dela in se pripravlja na pouk tudi na sprehodu. Vzgojo in izobraževanje bi morali iz evidentiranja izvzeti, tako kot so izvzeli visoko šolstvo.«
Ravnateljica vrtca Škofja Loka Janja Bogataj je dejala, da bodo imeli največ težav z zagotavljanjem odmora med delovnim časom, ki mora biti »po eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem delovnega časa«: »To je povsem neživljenjsko, ker posebno v času, ko je veliko bolniških odsotnosti, tega ni mogoče zagotoviti.« Miheličeva si to razlaga drugače: »Imamo osemurni delovnik. Odmor je lahko tudi ob koncu pouka, ker bodo učitelji tako ali tako doma še dve uri delali.« Bogatajeva se z njo strinja, da evidentiranje v vzgoji in izobraževanju nima kaj iskati: »To ubija ustvarjalnost, inovativnost in ne bo pripomoglo h kakovosti.«
Izjema v zakonu o visokem šolstvu
Ko so sprejemali zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, so že na odboru v državnem zboru razpravljali, da bi za visoko šolstvo morali urediti izjemo. Rektor Univerze v Ljubljani in predsednik Rektorske konference Gregor Majdič je takrat opozoril, da bi »ukalupljanje dela visokošolskega učitelja in raziskovalca v osemurni delovnik prineslo več težav, kot bi bilo od tega koristi«. Podobno so menili tudi v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS). Amandma, s katerim so visokošolsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost iz evidentiranja izločili, so sprejeli na odboru, ga vključili v zakon, nato pa ga zaradi mnenja zakonodajno-pravne službe, ki je opozorila na ustavno določeno načelo enakosti, črtali.
A so v visokem šolstvu hitro dočakali rešitev. Septembra je bila sprejeta novela zakona o visokem šolstvu. V njej je dodan člen, ki izvajalce visokošolske dejavnosti izvzema iz obveznosti evidentiranja delovnega časa. Na to je v državnem zboru opozoril poslanec Levice Miha Kordiš, ki je zakon sicer podprl, a dodal: »V tej področni visokošolski zakonodaji se je znašla zrahljana ureditev za področje evidenc delovnega časa, ki zadeva zgolj akademske delavce. Razumem, da to ni bila iniciativa izvršne veje oblasti kot predlagateljice tega zakona, marveč je bil to neki kompromis, korak nazaj, ki se je zgodil pod pritiskom akademskih mandarinov, ki varujejo svoje privilegije, v tem primeru na račun nekega rigoroznega elektronskega beleženja delovnega časa, ki šele zares lahko zaščiti običajne proletarce v tej državi pred zlorabami, ki si jih dovolijo njihovi delodajalci.«
Predsednik VSS Gorazd Kovačič tudi ni povsem zadovoljen: »Rešitev zdaj velja le za akademske delavce, ne pa tudi za strokovne. Zadeva je v bistvu precej absurdna, ker zdaj velja, da če je raziskovalec zaposlen na univerzi, mu ni treba beležiti delovnega časa, če pa je na nekem inštitutu, je pa to treba početi. Bili smo edini sindikat, ki je opozarjal na to, in edini, ki se z evidentiranjem ni strinjal.«
