Bo Knovs sploh lahko izvajal nadzore?
Na čelu Knovs, s predvideno sestavo katerega je opozicija nezadovoljna, bo po naših informacijah Matjaž Nemec.
Odpri galerijo
Matjaž Nemec je bil že doslej član Knovs. FOTO: Jože Suhadolnik
Ljubljana – Čeprav so opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB večkrat protestirale zaradi Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki bi lahko bila v predlagani sestavi povsem brez moči, naj bi danes predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču le oddale seznam imen predsednikov, podpredsednikov in članov parlamentarnih oborov in komisij. Vodenje Knovsa je po naših informacijah pripravljen prevzeti poslanec SD Matjaž Nemec, medtem ko vodje komisije za nadzor javnih financ v LMŠ včeraj še niso izbrali, kot verjetna možnost se omenja Igor Peček.
Obe komisiji, ki ju vodi opozicija, sta ključna elementa parlamentarnega demokratičnega nadzora opozicije nad izvršilno vejo oblasti. Zaradi zdaj predvidene sestave – skupaj z SNS, ki je podprla vlado Janeza Janše, ima v njej koalicija prevlado – pa se v LMŠ, SD, Levici in SAB sprašujejo, ali bodo sploh lahko nadzorovali obveščevalne službe. Razmere med opozicijo in koalicijo (z glasom SNS) je namreč štiri proti pet. Tudi če prvaka SNS na seji Knovsa ne bo, opozicija ne more sprejeti niti sklepa, da bi na Sovi opravila nadzor.
V pozivu predsedniku državnega zbora so predlagali dve rešitvi. »V obeh primerih bi imela opozicija, kot to veleva zakon, nesporno večino v Knovsu. S predlaganim torej nismo zahtevali nič več, kot je opoziciji zagotovljeno z minimalnimi demokratičnimi standardi parlamentarizma,« so zapisali in pozvali Igorja Zorčiča, naj izvede to, s čimer se je že strinjal, preden je nanj začela pritiskati SDS: nedvoumno večino v obeh nadzornih komisijah.
Pri vodenju večine drugih odborov so stranke ohranile svoja mesta.
Obe komisiji, ki ju vodi opozicija, sta ključna elementa parlamentarnega demokratičnega nadzora opozicije nad izvršilno vejo oblasti. Zaradi zdaj predvidene sestave – skupaj z SNS, ki je podprla vlado Janeza Janše, ima v njej koalicija prevlado – pa se v LMŠ, SD, Levici in SAB sprašujejo, ali bodo sploh lahko nadzorovali obveščevalne službe. Razmere med opozicijo in koalicijo (z glasom SNS) je namreč štiri proti pet. Tudi če prvaka SNS na seji Knovsa ne bo, opozicija ne more sprejeti niti sklepa, da bi na Sovi opravila nadzor.
V pozivu predsedniku državnega zbora so predlagali dve rešitvi. »V obeh primerih bi imela opozicija, kot to veleva zakon, nesporno večino v Knovsu. S predlaganim torej nismo zahtevali nič več, kot je opoziciji zagotovljeno z minimalnimi demokratičnimi standardi parlamentarizma,« so zapisali in pozvali Igorja Zorčiča, naj izvede to, s čimer se je že strinjal, preden je nanj začela pritiskati SDS: nedvoumno večino v obeh nadzornih komisijah.
Pri vodenju večine drugih odborov so stranke ohranile svoja mesta.
