Boljša katastrofalna uredba o hrupu kot nobena
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je neustavna, je po štirih letih od pobude, ki so jo vložili zasavski Eko krog in trije prebivalci Zreč, Koroške ter Kopra, odločilo ustavno sodišče. Vlada mora neustavnost v uredbi odpraviti v enem letu. To pomeni, da mora pri sprejemanju predpisa, s katerim se bo vnovič lotila urejanja mejnih vrednosti hrupa, zagotoviti »ustrezno« sodelovanje javnosti.
Omenjena odločba je ugotovitvena. Kot pojasnjuje ustavno sodišče (US), uredbe o hrupu namreč ni mogoče razveljaviti ali odpraviti. To bi pomenilo, da »do sprejetja nove uredbe mejne vrednosti kazalcev hrupa sploh ne bi bile določene, s čimer bi bil povzročen še bolj protiustaven položaj od tega, ki je ugotovljen s to odločbo«.
Mag. Breda Vrhunec, slovenska članica ekspertne skupine za hrup pri Evropski komisiji, odločbo US pozdravlja kot »zelo dobrodošlo pri urejanju področja hrupa, okolja in tudi vseh drugih«. Ocenjuje, da se je prav v zvezi s hrupom zgodil presedan - premik na najvišji instanci. Hkrati pa ugotavlja, da se je US v primeru uredbe o hrupu žal osredotočilo le na Aarhuško konvencijo: »Torej le na postopek sprejemanja, ne pa tudi na vsebino. Vse nebuloze, ki so se v uredbi znašle, so pustili vnemar. Ne predstavljam si, kako naj bi se ob letu osorej zadeve popravile. Kaj bo naredilo ministrstvo za okolje (Mop)s priporočilom, po katerem mora upoštevati določila Aarhuške konvencije? Kaj bodo z vsemi našimi posredovanimi pripombami? Bodo vse prebrali in preštudirali in šli po postopku, po katerem bi morali že prvič?«
Ustavno sodišče se je osredotočilo le na postopek sprejemanja, ne pa tudi na vsebino uredbe o hrupu. Vse nebuloze so pustili vnemar.
Breda Vrhunec
Vrhunčeva dvomi, da se bodo na Mopu lotili tudi vsebinskih popravkov uredbe. »Če (od US, o. p.) ni opozoril, nisem prepričana, da bodo to storili. Ker žal tudi pri drugih zadevah ravnajo podobno,« pravi. Pri tem spomni na javno obravnavo operativnega programa pred hrupom, ki se je končala pred sedmimi meseci. »Do danes se zadeve niso premaknile: ni jim uspelo pregledati pripomb, upoštevati predlogov … Operativni program še kar visi.«
Vselej v škodo ljudi
Spomnimo, da sprejemanje sporne uredbe o hrupu, ki številnim virom hrupa jemlje aktivni status in niža dovoljene vrednosti, pada v junij 2018 – v čas Cerarjeve vlade v odstopu, ko naj bi urejala le tekoče posle. US je naslednici – Šarčevi vladi - zato predlagalo začasno zadržanje izvrševanja uredbe, a ta navodil ni upoštevala. Eko krog je poleti 2018 na US vložil pobudo o prevetritvi uredbe. Neupoštevanje javnosti in zdravniške stroke v postopku njenega sprejemanja in vnašanje določenih členov že po izteku postopka je bil le eden od očitkov okoljskih aktivistov. Uredba omogoča prekomerno onesnaževanje okolja s hrupom na račun zdravja ljudi, Mopu očitajo pritožniki, trdeč, da kot taka prinaša korist le onesnaževalcem.
Stanovanja, denimo, po sporni uredbi sodijo v 2. ali 3. stopnjo varstva in tem mejnim vrednostim se morajo prilagoditi industrijski viri hrupa. Toda po uredbi je napravam, za katere je že bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, dovoljeno obratovati z višjimi mejnimi ravnmi, ki sicer veljajo za 4. stopnjo varstva pred hrupom.
65
dB (decibelov) podnevi in 55 dB ponoči je dovoljen hrup v pristaniščih; to je 7dB več kot v stari uredbi
V Eko krogu navajajo še dva primera. Po novi uredbi ladje niso več vir hrupa, za pristanišča pa veljajo višje mejne vrednosti: namesto nekdanjih 58 oziroma 48 decibelov podnevi oziroma ponoči je zdaj podnevi dovoljen hrup 65, ponoči pa 55 decibelov.
Od 2005, ko je Slovenija sprejela prvo uredbo o hrupu, jo je še štirikrat spremenila – kot pravijo v Eko krogu, vselej v škodo ljudi.
